Petek, 15. 7. 2022, 16.32
10 mesecev, 3 tedne
NASVET ZA IZLET V HRIBE (5.)
Krožna pot na Storžič, gor čez Kališče, dol mimo Javornika #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,50
1
Storžič (2.132 m), ki ponuja razglede na vse strani neba.
Storžič (2.132 m) iz doline? Zakaj pa ne. Pohodniška sezona je na vrhuncu, za sabo imamo že kar nekaj vzponov, in zato smo pripravljeni na nekoliko zahtevnejši vzpon, ko nas čaka 1.550 višinskih metrov. In za nagrado lepi razgledi in močne noge.
Pogled proti vrhu Storžiča s parkirišča pod zadnjimi hišami v vasi Bašelj
Čeprav ga nekateri pomotoma štejejo kot del Karavank, pa Storžič tako kot še nižja sosednja Kriška gora spada v masiv Kamniško-Savinjskih Alp. Z 2.132 metri nadmorske višine je najvišji vrh zahodnega dela teh Alp. Vzpon nanj je nekoliko zahtevnejši kot na sosednje vrhove nad Kranjem in Tržičem (Kriška gora, Veliki vrh Košute, Begunjščica, Dobrča), a je vseeno zelo obiskan. Vendarle sodi med enega najbolj markantnih slovenskih vrhov.
Nanj vodijo številne poti, tako da boste ob koncu tedna poletne gneče deležni le na samem vrhu. Izbrati pot oziroma izhodišče je pri Storžiču še največji izziv.
Nekatere poti so lažje, spet druge zahtevnejše; do Doma pod Storžičem, ki je najpogostejše izhodišče, pelje dolga in slaba makadamska cesta; če štartamo nižje, da se nam ni treba voziti po gozdnih cestah, pa nas čaka več višinskih metrov. Sam sem pred dnevi izbral to možnost. Pa še krožno pot, da je pohod še nekoliko bolj zanimiv. In to vam predlagam v tokratnem hribovskem namigu v okviru akcije Naj planinska koča.
Ob sončnih koncih tedna je vrh Storžiča zelo oblegan.
Upamo, da najdete tudi kaj za!se ... Mateja lahko spremljate tudi na profilu na Instagramu Instagram.com/matejtravels ali na njegovem kanalu na YouTubu.
Če želite krajši pohod, je lahko vaš cilj že dom na Kališču.
Zapeljemo se do vasi Bašelj nad Preddvorom. Parkiramo lahko pri Turističnem društvu Bašelj (Bašlanska Brunarca, 590 m) ali nekoliko višje, kjer je pod zadnjimi hišami novo parkirišče za pohodnike (v bližini Gamsovega raja, 680 m).
Od brunarice krenemo po makadamski cesti mimo športnih igrišč in odcepa za Gamsovo pot. Cesto lahko zapustimo na dveh mestih: ali ob tabli za Gradišče (Pustinjak) ali nekaj deset metrov naprej, kjer na levi strani opazimo prve markacije. V obeh primerih nas pot, ki je ponekod precej zaraščena (ne pozabimo na zaščito pred klopi), vodi proti koči na Kališču.
Kako je videti pot na Storžič, si lahko pogledate v naslednjem videu:
Če štartamo v zgornjem delu vasi, nas smerokaz usmeri v gozd levo od parkirišča. Pohod začnemo po gozdni cesti. Na prvem razcepu gremo desno proti Pustinjaku in naprej proti Kališču (po levi poti bomo sestopili). Nekje na polovici poti do Kališča se omenjeni poti od brunarice ali zgornjega parkirišča združita.
Do planinskega doma na Kališču (1.450 m) pot tehnično ni zahtevna, je pa večino časa sorazmerno strma. Za vzpon potrebujemo približno dve uri (za hitrejše: ura in 40 minut). Če vam Storžič predstavlja predolgo in prezahtevno turo, jo lahko končate že pri tej koči, ali pa pot nadaljujete do Bašeljskega vrha (1.744 m). Tudi do tja vodi nezahtevna pot.
Zadnje dobre pol ure moramo malo "poplezati", a ni nevarno, saj si pomagamo z jeklenicami.
A zanimivejši del vzpona na Storžič se šele zdaj začne. Pot se nadaljuje za kočo na Kališču in je sprva dokaj položna. Gremo pod Bašeljskim vrhom do Bašeljskega prevala, kjer se pot postavi pokonci. Pred nami je še zaključni grebenski vzpon na Storžič. Ta je strm, ponekod se moramo poprijeti za skale, na dveh mestih pa nam pomaga tudi jeklenica. Ta del je torej kondicijsko in tehnično dokaj zahteven. Od Kališča do vrha bomo potrebovali dobro uro ali več, če bomo že vmes uživali ob razgledih.
Sam vrh Storžiča s križem, kjer so nekoč kraljevale ovce, je danes ograjen, tako da ni več prekrit z ovčjimi figami. Malica in razgledi na vse strani neba so nagrada za več kot 1.500 osvojenih višinskih metrov.
Pod vrhom nas pozdravijo ovce.
Izhodišče: Bašelj (590 m)
Višinska razlika: 1.550 metrov
Čas za vzpon: tri ure in pol (dve uri in pol za sestop)
Zahtevnost: kondicijsko naporno, od Kališča do vrha tehnično delno zahtevno
Sestop proti planini Javornik in nato levo nazaj proti izhodišču v vasi Bašelj.
Da je sestop tehnično nekoliko lažji, sestopimo po drugi strani, po jugozahodni grapi proti planini Javornik, ki jo vidimo že z vrha. Do nje bomo potrebovali približno eno uro, saj je pot dokaj strma, peščena ali kamnita, tako da previdnost ne bo odveč. Tik pred Javornikom zavijemo levo v gozd (smer Kališče) in pot nadaljujemo po ozki položni stezi prečno na pobočje Storžiča.
Približno na polovici pobočja oziroma poti proti Kališču zavijemo desno navzdol proti Bašlju (oznaka na drevesu), kjer sestop spet postane bolj strm.
V zadnjem delu se sicer prepleta več poti, a vse vodijo do zgornjega dela vasi Bašelj. Če bomo sledili oznakam za Gamsovo pot, pa bomo sestopili do brunarice TD Bašelj.
Pohod sicer lahko opravimo tudi v obratni smeri ali pa sestopimo po poti vzpona. Kot zapisano: to je le ena od mnogih poti na Storžič. Ste že bili? Vam je ljubša ali lažja katera druga?
1