Petek, 22. 8. 2025, 4.00
10 ur, 27 minut
Je to Putinova trdnjava za ruski naskok na ZDA?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,33
Nikaragva je del ruske globalne mreže in ruska odskočna deska za širjenje vplive Moskve v Srednji Ameriki. Na fotografiji: vojaki nikaragvanske armade v oklepnikih ruske izdelave.
Srednjeameriška država Nikaragva, ki jo vodi levo usmerjeni Daniel Ortega, je za Kremelj idealna tarča, ker ruskim oboroženim silam omogoča praktično neomejen dostop. Za tem se skriva dolgoročna strategija ruskega predsednika Vladimirja Putina: v konfliktu z Zahodom želi imeti možnost delovanja z vojaško uporabnega mostišča blizu meje z ZDA.
Ko nikaragovski skrajno levi diktator Daniel Ortega govori o svojih zaveznikih, rad uporablja nebeške metafore, piše nemški medij Welt.
Zaveznica Rusije in Kitajske v Srednji Ameriki
"Danes smo ljudstvo, ki ga je blagoslovil Bog. Za partnerja imamo te velike narode, ki ljudem prinašajo le blaginjo," je konec julija izjavil Ortega. Pri tem se sklicuje na Rusijo in Kitajsko, dva osrednja stebra svoje oblasti.
Malo pred tem je parlament, ki ga v celoti nadzorujejo vladajoči sandinisti, Ortego pooblastil, da v državo spusti ruske vojake, ladje in letala. O obsegu in trajanju te prisotnosti odloča izključno Comandante Daniel, kot Ortegi pravijo v Nikaragvi.
Koliko ruskih vojakov je v Nikaragvi?
Ker so v Nikaragvi utišali vse medije, ki so kritizirali vlado, opozicijo in celo katoliško cerkev, nihče razen samega Ortege ne ve, kako obsežna je postala ruska vojaška prisotnost v državi, poudarja Welt.
Levičarski sandinist Daniel Ortega je Nikaragvi vladal kot predsednik že med letoma 1985 in 1990, zdaj pa državo vodi od leta 2007 naprej, od februarja letos skupaj s svojo ženo Rosario Murillo.
Nikaragva skupaj s Kubo in Venezuelo velja za najpomembnejšega ruskega partnerja v Srednji Ameriki. "Rusija ima tako tri mostišča v neposredni bližini južne meje ZDA," je v intervjuju za Welt dejal Felix Maradiaga, nekdanji predsedniški kandidat, ki je zdaj v izgnanstvu v ZDA. Kot vse vidne opozicijske politike ga je Ortega aretiral, izključil iz zadnjih volitev in na koncu izgnal.
Načrtno rusko povzročanje težav ZDA?
Maradiaga takole opisuje rusko strategijo: "Prvič, gre za (rusko, op. p.) prisotnost na zahodni polobli. Drugič, gre za zelo stroškovno učinkovito prisotnost – Rusiji skoraj ni treba ničesar vlagati." Ortega naj bi bil partner, ki ne zahteva ne denarja ne velikega truda. In tretjič, gre za namerno povzročanje težav ZDA. Prestolnica Managva je od Miamija oddaljena le približno dve uri leta.
Drug vidik je vloga Rusije kot nadzorne sile v regiji. "Ruska tehnologija morda ni najsodobnejša, je pa dovolj nevarna, da nadzoruje vso Srednjo Ameriko," je dejal Maradiaga.
Ruska vohunska mreža v Srednji Ameriki
V regiji so številna evropska veleposlaništva, vključno z Nemčijo, Francijo, Italijo in Španijo, pa tudi Kanado. Strokovnjaki potrjujejo, da je Nikaragva zdaj del ruske vohunske mreže. Njena geografska lega daje Moskvi tudi strateško prednost: njena sfera vpliva sega do Panamskega prekopa, ene najpomembnejših trgovskih poti na svetu.
Nikaragva velja za eno najbolj represivnih diktatur na svetu danes. Leta 2018 je Ortega brutalno zatrl socialne proteste, nato aretiral celotno opozicijo in od takrat zadušil vsak odpor. Na fotografiji: protesti leta 2018.
Rusiji ne gre le za Nikaragvo, temveč za Srednjo Ameriko kot celoto, ker je to teren, idealen za vohunjenje in tajne operacije, pojasnjuje Maradiaga. Moskva sandinističnemu režimu v Managvi svetuje tudi glede taktike asimetričnega vojskovanja.
Ortega načrtno spodbuja migrantsko krizo
Posebej živ primer tega je vloga Nikaragve v migrantski krizi. Ortega ni le namerno spodbujal množične emigracije svojih rojakov v ZDA, temveč je svoje ozemlje odprl tudi za mednarodne čarterske lete. Nikaragva je tako namerno prevažala migrante z vsega sveta proti meji z ZDA. To je bil dejavnik, ki je odločilno vplival na izid ameriških predsedniških volitev novembra lani.
Ortegov režim je pred nekaj dnevi tudi napovedal, da priznava ozemlje v vzhodni Ukrajini, ki je pod rusko okupacijo, kot del Ruske federacije. V zameno se bodo nikaragvanske varnostne sile usposabljale v ruskem centru za usposabljanje policije na nikaragvanskih tleh.
Ortegovo zatiranje opozicije
Nikaragva velja za eno najbolj represivnih diktatur na svetu danes. Leta 2018 je Ortega brutalno zatrl socialne proteste, nato aretiral celotno opozicijo in od takrat zadušil vsak odpor.
Represija se zdaj širi tudi preko meja države: vladne kritike preganjajo tudi v tujini, nazadnje v sosednji Kostariki. Tam je bil junija v svojem stanovanju ustreljen Roberto Samcam, vidni nikaragovski disident v izgnanstvu, še piše Welt.
