Sreda, 10. 12. 2025, 13.57
4 ure, 57 minut
Lahko Putin in Rusija dobita neverjetno darilo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,13
Izstop ZDA iz zveze Nato bi tako rekoč v celoti sledil enemu od glavnih geopolitičnih ciljev Rusije. Na fotografiji ruski predsednik Vladimir Putin, ki je podobno kot Thomas Massie že večkrat poudaril, da zveza Nato kot mednarodna varnostna struktura nima več smisla.
Kongresnik ameriške republikanske stranke Thomas Massie je pravkar predlagal zakon za izstop Združenih držav Amerike iz zveze Nato. Kot pravi Massie, sicer velik nasprotnik vmešavanje ZDA v politiko drugih držav in ameriških vojaških posredovanj po svetu, je "Nato relikt hladne vojne". Izstop ZDA bi skoraj zagotovo vsaj začasno močno oklestil zmogljivosti severnoatlantskega obrambnega zavezništva, kar pa bi lahko bila voda na mlin Rusiji, ki ne skriva, da je eden od njenih osrednjih geopolitičnih ciljev oslabljena ali celo razpuščena zveza Nato.
Republikanski kongresnik Thomas Massie je vložitev predloga zakona za izstop ZDA iz zveze Nato argumentiral s stališčem, da bi Združene države Amerike sredstva, ki jih namenjajo zvezi Nato, morale "porabiti za obrambo naše države, ne pa socialističnih držav".
Massie v svojem predlogu zakona med drugim trdi, da imajo evropske države, ki predstavljajo veliko večino članic Nata, dovolj vojaških in gospodarskih sredstev, da poskrbijo za lastno obrambo.
Republikanski kongresnik Thomas Massie je bil junija letos močno kritičen do ameriških zračnih napadov na Iran, zaradi česar si je prislužil gnev predsednik ZDA Donalda Trumpa. Ta je bil dodatno nezadovoljen tudi zaradi Massiejevih glasnih pozivov k objavi zloglasnih dosjejev o Jeffreyju Epsteinu.
"Obrambno zavezništvo je izgubilo svojo relevantnost"
Kongresnik, ki je bil zaradi Epsteinovih dosjejev in vztrajanja, da se jih javno objavi, pred kratkim na bojni nogi z Donaldom Trumpom, je v predlogu zakona kritičen tudi do širitve zveze Nato proti vzhodu, čeprav "je obrambno zavezništvo začenjalo izgubljati svojo relevantnost".
Massie v predlogu zakona zvezo Nato označi še za relikt hladne vojne, ki ni več skladen z aktualnimi varnostnimi interesi Združenih držav Amerike.
Združene države Amerike za zvezo Nato prispevajo največ denarja, v zavezništvu sodelujejo z najvišjim deležem obrambnih kapacitet, prispevajo pa tudi obveščevalne zmogljivosti, jedrski ščit ter transportne in logistične kapacitete.
Poziv za izstop ZDA iz Nata v času velike napetosti
Republikanec je zakon o izstopu ZDA iz Nata predlagal ravno v času, ko je ameriški politični vrh močno kritičen do Evropske unije, nekateri ameriški veljaki na čelu z milijarderjem Elonom Muskom pa pozivajo celo k razpustitvi oziroma razpadu EU. Massiejev predlog prihaja tudi po tem, ko so iz ZDA evropskim uradnikom sporočili, da mora Evropa do leta 2027 prevzeti večino konvencionalnih obrambnih zmogljivosti Nata, od obveščevalnih podatkov do raket.
O morebitnem slovesu ZDA od zveze Nato se je nazadnje glasneje govorilo v začetku leta, ko so določena stališča, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot namigovanje na premišljevanje o takšni potezi, izražali člani nove ameriške predsedniške administracije na čelu z Donaldom Trumpom.
Vojska ZDA se bo po najnovejših načrtih Pentagona, ki so jih že posredovali uradnikom v Evropi, iz evropskega prostora umaknila do leta 2027.
Bi bila Rusija sploh lahko česa bolj vesela od oslabljenega Nata?
Združene države Amerike za zvezo Nato prispevajo največ denarja, v zavezništvu sodelujejo z najvišjim deležem obrambnih kapacitet, prispevajo pa tudi obveščevalne zmogljivosti, jedrski ščit ter transportne in logistične kapacitete.
Brez dogovorov o nadaljnjem sodelovanju bi bila zveza Nato, v kateri bi glavno vlogo prevzela Evropa, v primeru slovesa ZDA torej vsaj začasno oziroma sprva lahko izrazito oslabljena.
To bi bila zagotovo voda na mlin Rusiji, ki zvezo Nato tradicionalno obravnava kot glavno geopolitično grožnjo. Kot so večkrat poudarjali že številni ruski politiki na čelu z Vladimirjem Putinom, z ruskega vidika zveza Nato obkroža Rusijo, medse sprejema ali članstvo ponuja državam, ki jih Rusija prišteva v svojo "vplivno" sfero, kot so Litva, Latvija, Estonija, Ukrajina, morda tudi Gruzija, in pa pomeni tudi močno vojaško prisotnost ZDA v Evropi, torej na samem pragu Rusije.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v preteklosti večkrat poudarjal, da je nadaljnji obstoj zveze Nato po koncu hladne vojne nesmiseln.
Kot so v začetku leta, ko se je nazadnje resneje govorilo o morebitnem izstopu ZDA iz zveze Nato, opozorili številni politični analitiki, bi bila oslabljena zveza Nato za Rusijo ogromna strateška zmaga. Vpliv Kremlja na posovjetski prostor bi se najverjetneje povečal, baltske države, morda pa tudi Poljska, Romunija in Finska pa bi se lahko počutile precej bolj ogrožene in bi bile morda primorane v sklepanje novih bilateralnih dogovorov oziroma v iskanje določenih kompromisov z Rusijo.
Konec ameriškega članstva v zvezi Nato bi ruskim geopolitičnim interesom tako rekoč v celoti sledil tudi zato, ker bi bilo ob odsotnosti Združenih držav Amerike v Evropi nenadoma več prostora za rusko diplomacijo, posledično pa tudi za povečanje vojaškega in gospodarskega vpliva prek trgovine z energijo in surovinami.
