Torek, 30. 12. 2025, 13.19
1 ura, 11 minut
Kdo v resnici stoji za domnevnim napadom na Putinovo rezidenco?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,54
Okoli kompleksa Valdaj je po uradnih informacijah stalno nameščenih med 7 in 12 sistemov zračne obrambe Pancir-S1, zaradi česar bi bil napad na rezidenco za Ukrajino ogromna potrata vojaških virov z malo ali nič možnostmi za uspeh.
Rusija trdi, da je Ukrajina izvedla obsežen napad z droni na eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kijev navedbe odločno zanika, neodvisnih dokazov o napadu pa za zdaj ni. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo predvsem za informacijsko operacijo Moskve v občutljivem političnem trenutku.
Kaj trdi Moskva?
Ruska tiskovna agencija Tass je v ponedeljek popoldne objavila izjavo ruskega ministra za zunanje zadeve Sergeja Lavrova, da je Ukrajina ponoči izvedla napad z 91 brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina Valdaj v Novgorodski regiji. Drone naj bi ruske obrambne sile prestregle in uničile, pri tem pa naj ne bi bilo smrtnih žrtev ali večje škode. Ruski zunanji minister je navedel, da bo Moskva zdaj ponovno pregledala svoje pogajalsko stališče v prizadevanjih za končanje vojne, in napovedal, da se bodo za napad maščevali.
Strokovnjaki: ruske trditve brez neodvisne potrditve
Večina neodvisnih analitikov, s katerimi je govorila medijska hiša ABC, pravi, da je sicer tehnično mogoče, da bi ukrajinski droni dosegli rezidenco Valdaj. A glede na trenutno stanje opreme, potek vojne in taktične omejitve bi bil tak napad strateško nerazumen za ukrajinske sile. "To bi bilo politično in strateško nesmiselno, ker bi s tem Ukrajina izgubila zaupanje med partnerji in si nakopala dodatne vojaške posledice," je za ABC dejal eden od analitikov.
Ukrajina: gre za propagando
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe Rusije kmalu po objavi odločno zavrnil kot še enega v "nizu laži ruske federacije”, ki po njegovih besedah služijo rušenju mirovnih prizadevanj in kot izgovor za širitev ruskih napadov na Ukrajino.
Ukrajinske oblasti so opozorile, da Moskva ni predložila nobenih verodostojnih dokazov za svojo trditev, da je Ukrajina v ponedeljek izvedla napad z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. "Minil je skoraj en dan in Rusija še vedno ni predložila nobenih verodostojnih dokazov za svoje obtožbe o domnevnem ukrajinskem 'napadu na Putinovo rezidenco'. In jih tudi ne bo. Ker jih ni. Takšen napad se ni zgodil," je v objavi na družbenem omrežju X zapisal ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem sporočil, da ne bo predložil dokazov za domnevni ukrajinski napad brezpilotnih letalnikov na eno od domovanj predsednika Putina, saj so bili vsi droni sestreljeni, takšne preiskave pa da so običajno stvar ruske vojske.
Zakaj analitiki dvomijo v zgodbo?
O ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco dvomijo na washingtonskem Inštitutu za vojne študije (ISW), kjer poudarjajo, da se okoliščine tega domnevnega napada ne ujemajo z vzorcem zabeleženih napadov ukrajinskih sil na ruskem ozemlju. "Kremelj morda namerava ta domnevni napad uporabiti za opravičevanje zavrnitve kakršnihkoli mirovnih predlogov, ki izhajajo iz nedavnih dvostranskih in večstranskih pogovorov med ZDA, Ukrajino in Evropo," so ocenili na ISW.
NEW: The Kremlin accused Ukraine of conducting a long-range drone strike targeting Russian President Vladimir Putin’s residence in Novgorod Oblast on December 29. 🧵(1/3)
— Institute for the Study of War (@TheStudyofWar) December 30, 2025
The circumstances of this alleged strike do not conform to the pattern of observed evidence when Ukrainian… pic.twitter.com/gMJH98pXUU
O verodostojnosti informacije o ukrajinskem napadu na Ukrajino so podvomili tudi pri vplivnem profilu OSINTdefender, kjer so opozorili na dejstvo, da je Lavrov govoril o napadu 91 brezpilotnih letalnikov na rezidenco, medtem ko je ruska vojska v dnevnem poročilu o stanju konflika navajala le 18 prestreženih brezpilotnih letalnikov (!) nad celotno Novgorodsko regijo (zmotili so se sicer pri navajanju regije in števila), pri čemer sprva sploh ni omenjala napada na predsedniško rezidenco.
Despite Russian Foreign Minister Sergey Lavrov claiming earlier today that 91 one-way attack drones were launched by Ukraine last night at Putin’s state residence and intercepted over the Novgorod Oblast; the Russian Ministry of Defense reported that only a total of 41 drones… pic.twitter.com/Yzaf1PxEqJ
— OSINTdefender (@sentdefender) December 29, 2025
Več analitikov je opozorilo tudi na številna druga dejstva, ki kažejo na to, da v ozadju domnevnega napada na Putinovo rezidenco prej stoji kremeljski propagandni stroj kot ukrajinska vojska. V oči recimo bodeta recimo dejstvi, da lokalni prebivalci niso poročali o dejavnosti zračne obrambe in da ne ruska vojska ne kdorkoli drug ni objavil fotografij ali videoposnetkov napada.
Not that it would be a complete nonsense to attack such a densely defended area, but IMO this '91 drones' thing by Lavrov is completely made up – at least there's zero evidence of it. Maybe some Kremlin hawks are scared of a peace deal coming and made this up for Putin, no idea. https://t.co/Z3oBJQuuns
— Mark Krutov (@kromark) December 29, 2025
Poleg tega je širše območje okoli rezidence zaradi motilcev signala mrtva cona za GPS navigacijo, kar predstavlja veliko oviro za brezpilotne letalnike. Okoli kompleksa Valdaj je po uradnih informacijah stalno nameščenih med 7 in 12 sistemov zračne obrambe Pancir-S1, zaradi česar bi bil napad na rezidenco za Ukrajino ogromna potrata vojaških virov z malo ali nič možnostmi za uspeh. Zato ne čudi, da Ukrajina, čeprav ima tehnične zmožnost napasti rezidenco, tega v skoraj štirih letih vojne še nikoli ni storila.
Možni motivi Moskve
A še najpomembneje se zdi, da bi resničen napad na Putinovo rezidenco sabotiral interese Ukrajine, saj bi Rusiji dal izgovor za krepitev zračnih napadov, napade na ukrajinske vladne stavbe in okrepil njena pogajalska izhodišča v mirovnem procesu. Prikazovanje Ukrajine kot države, ki napada predsednikove rezidence, lahko služi mobilizaciji domače javnosti ter utrjevanju narativa o "neposredni grožnji ruskemu ljudstvu".
Zato ne čudi, da so se takoj po informaciji o domnevnem napadu drug za drugim oglasili visoki ruski predstavniki in napovedali, da bo to vplivalo na stališča Moskve o mirovnih pogajanjih. Putinov zaveznik in nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev je šel tako daleč, da je Zelenskemu zagrozil, da se bo moral zaradi napada skriti. "Smrdljivi kijevski pankrt poskuša preprečiti rešitev konflikta. Hoče vojno. No, zdaj se bo moral vsaj skrivati do konca svojega ničvrednega življenja," je zapisal na omrežju X.
Na napad se je ob robu srečanja z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je dejal, da je zaradi tega jezen. Kot je razbrati iz njegovih besed, naj o napadu ne bi bil uradno obveščen (kar je sicer nenavadno), zanj pa naj bi izvedel od Putina, s katerim je očitno govoril po telefonu. "Veste, kdo mi je povedal za to? Predsednik Putin je zgodaj zjutraj dejal, da je bil napaden. To ni dobro," je Trump dejal novinarjem v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, kjer je sprejel Netanjahuja.
Kaj je zares znano – in kaj ne
Za zdaj je mogoče z gotovostjo trditi le to, da je Rusija javno obtožila Ukrajino poskusa napada. Vse ostalo – obseg domnevnega napada, število dronov in njegova dejanska izvedba – ostaja nepotrjeno.
Dokler ne bodo predstavljeni neodvisni dokazi, ostaja vprašanje, ali je šlo za resničen incident ali predvsem za del informacijske vojne, ki spremlja rusko-ukrajinski konflikt že od njegovega začetka.
