Naj planinska koča
Petek, 22. 8. 2025, 17.30
3 ure, 23 minut
Nasvet za izlet v hribe (99.)
Idilične Fužinske planine in razgledni Ogradi na krožni turi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Pravi planinski balkon! Planina Krstenica in za njo dvatisočak Ogradi.
Če sta planina pri Jezeru in planina Dedno polje med bolj obiskanimi v slovenskem visokogorju, saj sta ob najbolj priljubljeni poti do doline Triglavskih jezer, so preostale Fužinske planine nekoliko manj. Sta pa Krstenica in Laz zagotovo med najlepšimi. Na skriti planini Jezerca pa je poleti treba biti previden zaradi bikov na paši. Naš tokratni petkov nasvet za izlet v hribe je krožna tura po Fužinskih planinah nad Bohinjem, ki pa je vredno dodati še vzpon na enega od dvatisočakov.
Parkiramo lahko v Srednji vasi in izkoristimo P+R.
Za izhodišče krožne ture nad Bohinjem izberemo planino Blato. Če se do parkirišča pod njo zapeljemo, nas to stane 20 evrov na dan. Lahko pa izkoristimo možnost P+R. Prvi minibus iz Srednje vasi (parkirišče Senožete) pelje ob 5.30, a med tednom vozi samo še do konca avgusta. V tem primeru je parkirnina pet evrov, dva evra pa vozovnica za minibus, ki jo je treba predhodno kupiti prek spleta. Odloži nas na križišču pod planinama Vogar in Blato. Od tu krenemo v smeri severa še kilometer navzgor do planine Blato (1.149 metrov).
V videoposnetku poglejte, kako je videti krožna pot po šestih Fužinskih planinah:
Planina Krstenica
Na Blatu se desno navzgor odcepi gozdna cesta proti Krstenici in to je naša smer. Do Krstenice se lahko vzpnemo tudi po tej cesti ali pa raje izberemo vzporedno pešpot. Obe sta nemarkirani, a brez težav sledljivi. Že po nekaj desetih metrih se levo s ceste odcepi pešpot (rdeča črta na skali), ki je sprva mestoma nekoliko zaraščena, na krajših odsekih pa tudi bolj strma (tehnično nezahtevna). Na vzponu se nam nekajkrat odpre pogled proti Bohinju. Najlepši razgled bo na sami Krstenici (1.666 metrov), ki jo dosežemo po uri in pol ter 550 višinskih metrih. Še lepši kot navzdol proti Bohinju je pogled v smeri severa nad vrhove, ki se dvigajo nad planino: levo so Ogradi, desno pa Krsteniški Stog.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Pod Adamom in Evo je planina Jezerce, kjer moramo biti pazljivi zaradi bikov na paši.
S Krstenice turo nadaljujemo po zdaj markirani poti v smeri severa. Sledi zložen vzpon po robu doline pod Stogi in Adamom in Evo. Pod slednjima dvema dvatisočakoma je manjša planina Jezerce (1.720 metrov), ki je brez pastirskih koč, očitno pa tu pasejo bike. Sam sem imel nedavno z njimi slabo izkušnjo (dva sta se zapodila za mano in sem jima komaj ušel po pobočju navzgor med borovce), zato previdnost ni odveč. Na planini se držimo leve poti (desna gre na Adama in Evo), ob koncu planine pa nas rdeča črta na skali na tleh usmeri levo navzgor na Lazovški preval (1.956 metrov).
Začetek strme poti na Ograde.
Prek prevala bi se spustili navzdol na planino v Lazu, a na razpotju zapustimo markirano pot in se usmerimo levo po ozki stezi med borovci. Naslednji cilj je namreč gora, imenovana Ogradi (2.087 metrov). Ko se prebijemo skozi borovce, je pred nami precej strmo skalnato pobočje. Ta krajši odsek je tehnično nekoliko zahtevnejši, a pri vzponu ni težave. Malo si pač pomagamo z rokami in pazimo na korak. V manj kot uri in pol od Krstenice bodo osvojili najvišjo točko Ogradov. Za nami bodo torej tri ure hoje in približno 1.050 višinskih metrov.
Krajši zahtevnejši del vzpona na Ograde.
Najlepši razgled z Ogradov je nekaj deset metrov pod vrhom pri večjem križu. V smeri juga navzdol do Krstenice, v smeri zahoda navzdol na planino Jezerce, na Stoge in Adama ter Evo, za temi se skriva Velo polje, nad njim pa dvigata Tosc in Vernar. Če pogledamo proti severu, se nad nami dvigajo Škednjovc, Vrh Hribaric in Debeli vrh, v smeri zahoda pa so Kreda, Slatna in Vogli.
Ko ti na vrhu ture, ki je bila večji del dneva sončna, oblaki pokvarijo razgled. Levo je Debeli vrh, desno Vrh Hribaric in Škednjovc.
Izhodišče: planina Blato (1.147 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.050 metrov
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: nezahtevna nemarkirana pot
Zemljevid planinskih poti na Krstenico, Ograde in in Laz najdete na maPZS.
Po sestopu z Ogradov pa se je zjasnilo. Planina v Lazu pod zahodnimi stenami grebena Ogradov.
Idilična planina v Lazu, nad njo pa Ogradi.
Ker bi bil sestop z Ogradov po omenjenem severnem grebenu precej neugoden, sestopimo raje po južnem, ki se zložno spušča in nima nobenih prepadnih odsekov. V 45 minutah dosežemo markirano pešpot s Krstenice do planine v Lazu. Krenemo torej v desno in smo v nadaljnjih 15 minutah na že četrti planini na tej krožni turi. Laz (1.559 metrov) velja za najbolj avtentično od Fužinskih planin, saj so tu ohranili največ bajt takih, kot so bile pred stoletji: spodaj za živino, zgoraj za ljudi. Laz je v večji kraški kotanji (ima celo vodni izvir) med dvatisočaki: vzhodno so Ogradi, severno Debeli vrh, zahodno pa Kreda in Slatna. Na planšariji lahko dobimo kislo mleko, žgance, skuto in še kaj.
Na zahodnem delu planine v Lazu krenemo v smeri juga in že po nekaj minutah je pred nami razpotje. Leva pot nas po cesti pelje proti planini pri Jezeru (krajši krog), desna pa se nadaljuje kot pešpot pod Robom pod Kredo. Skozi gozd nas čaka še nekaj dodatnih višinskih metrov, da v slabi uri pridemo še do planine Dedno polje (1.582 metrov). Še ena idilična Fužinska planina. Tu se lahko z dobrotami okrepčamo pri Metki in Blažu, njune pastirske avanture lahko spremljamo tudi prek Instagrama. Dedno polje je sicer razpotje številnih poti, denimo proti Triglavskim jezerom in v dolino za Kopico.
Planina Dedno polje in razpotje poti na številne vrhove in proti dolini Triglavskih jezer.
Kislo mleko in žganci. To se je na planinah.
Mi zdaj krenemo v smeri jugovzhoda po gozdni cesti nazaj proti izhodišču. Približno pol ure hoje je do planine pri Jezeru, kjer je tudi planinska koča (1.457 metrov), to smo nedavno obiskali na vzponu z Vogarja na Prišivec. Ta je od junija do konca oktobra odprta vse dni v tednu. Od koče do izhodišča pod planino Blato je še slaba ura sestopa, mestoma po precej strmi cesti. Skupaj je krog dolg 18 kilometrov (1.100 višinskih metrov).
