Naj planinska koča
Petek, 8. 8. 2025, 15.16
2 uri, 4 minute
Nasvet za izlet v hribe (97.)
Pravljična pot na Tolminski Kuk – z razgledi in planikami #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,53
V gore hodimo, da naredimo nekaj zase, za svoje telo in dušo. Z višinci krepimo svoje zdravje, z lepotami narave pa duha. Razgledi na slovenskih pešpoteh in vrhovih nikoli ne razočarajo, poleti pa nam turo polepšajo še najbolj posebne gorske rože, planike. Pred stoletjem so bile ogrožene, danes se znova razraščajo v šopih. Na vzponu na Tolminski Migovec in Tolminski Kuk jih je res veliko, pa ta tura sploh ni tako priljubljena, kot bi lahko bila. Tako raznolike ture ne boste pogosto našli. Siolov nasvet za hribovski izlet.
Tolminske Ravne in pogled na Tolminski Migovec
Vsaj trije razlogi so, da Tolminski Migovec in Tolminski Kuk, najvišji vrh tolminskega grebena, nista tako obiskana, kot bi glede na nezahtevno pot, vrhunske razglede in ta čas še planike lahko bila. Izhodišče je, tako kot številna v dolini reke Soče, za večji del Slovenije precej oddaljeno. Zaradi vrtoglavih cen nočitev pa si le redki Slovenci lahko privoščijo bivanje v sicer idiličnem Posočju. Drugi razlog je 12-kilometrska ozka in prepadna cesta iz Tolmina do izhodišča v zaselku Tolminske Ravne. Je pa v celoti asfaltirana, z res malo prometa, na cilju pa nas pričaka urejeno in brezplačno parkirišče. In tretji razlog: del poti je nemarkiran. A brez skrbi, pot je brez težav sledljiva. Na vzponu nas čaka skoraj 1.200 višinskih metrov, a tako tehnično kot kondicijsko nezahtevne poti.
V videoposnetku poglejte, kako je videti vzpon na Tolminski Migovec in Kuk:
Po gozdu in mulatjeri proti planini Kal
Izhodišče v zaselku Tolminske Ravne, kjer je pred stoletjem živelo še skoraj sto ljudi, danes pa manj kot deset, je na višini 909 metrov. Pred parkiriščem je smerokaz, ki nas usmeri prek pašnika proti Tolminskemu Migovcu in planini Razor. S pogledom navzgor bomo že uzrli Migovec. Ko dosežemo gozd, izberemo levo pot, proti planini Kal, z desne, s planine Razor, pa se vrnemo na krožni turi. Po markirani poti, po široki mulatjeri, ki se zložno vzpenja, imamo do planine Kal manj kot uro in pol hoje. Si pa lahko vzpon popestrimo, če po dobre pol ure izberemo nemarkirano Kravjo pot in po tej strmejši stezi vmes osvojimo še vrh Javor (1.363 metrov). S tega se nam prvič odpre pogled navzdol proti Tolminu, proti jugu pa bomo videli travnato Kobiljo glavo (1.475 m).
Idilično jutro na planini Kal pod stenami Tolminskega kuka
Na planini Kal (1.490 m) si bomo prvič rekli, da je ta tura res pravljična. Pastirske bajte so tik pod Tolminskih Migovcem, s sedla med Migovcem in Grušnico (1.570 m), do katere se v nekaj minutah tudi lahko sprehodimo, pa se odpre vrhunski pogled v smeri zahoda na Krnsko pogorje s Krnom in tolminske planine nad dolino Tolminke oziroma nad Javorco.
S planine Kal pogled proti zahodu, proti tolminskim planinam nad Javorco in Krnskemu pogorju
Tolminski Migovec
Nad bajtami zapustimo markirano pot in turo nadaljujemo v smeri Migovca. Smerokaz nas usmeri desno navzgor. Pot se nadaljuje po mulatjeri, a je ta ozka, sprva tudi nekoliko zaraščena, pozneje pa speljana cikcak po zahodnem pobočju Migovca. Čeprav ni markirana, ne moremo zaiti. Z izjemo nekaj krajših odsekov ni strma. Pas ruševja višje zamenja skalnat svet. Ko se dvignemo na planotast svet, je prvič pred nami (smer sever) tudi Tolminski Kuk. A najprej zavijemo še v desno, da osvojimo Tolminski Migovec (napis na skali). Še nekaj minut hoje med borovci in prek škrapelj in smo na tej 1.881 metrov visoki gori, ki ji pravijo tudi votla gora, saj je pod nami obsežen jamski sistem. S planine Kal do Tolminskega Migovca je ura vzpona.
Pogled na Tolminski Kuk (levi vrh) s Tolminskega Migovca
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Planike na poti od Migovca proti Kuku
Že z Migovca je razgled za čisto desetko: navzdol proti Tolminu, prek doline Tolminke na Krnsko pogorje, v smeri severa in vzhoda pa nas obkroža tolminski greben. Na tem je najvišji Kuk, desno od njega pa sledijo Zeleni vrh, Podrta gora, Vrh Konte, Vrh nad Škrbino …
Vrnemo se do razpotja za Migovec in nato prek travnikov v smeri Kuka. Tudi ta del ni markiran, je malo obljuden, a vseeno se da poti slediti brez večjih težav. Sem in tja je kak možic, na skalah pa so narisane rdeče črte. Paziti je treba le, da ne pohodimo planik, ki se tu res razraščajo v šopih (prve bomo videli že na pobočjih Migovca). Konec 19. stoletja so jih prodajali na tržnicah in zato je bilo treba to posebno gorsko rožo zaščititi, da se je vendarle ohranila. Jo pa danes zato samo še toliko bolj cenimo in občudujemo.
Ko dosežemo tolminski greben, se nam prvič odpre pogled čez njega, proti Triglavu.
Tolminski Kuk s sosednjega Zelenega vrha
Z Migovca do Kuka nam bo vzelo še približno uro. Ob koncu je strmina nekaj večja. Ko dosežemo tolminski greben, se nam prvič odpre pogled čezenj – navzdol na Komno in naravnost do doline Triglavskih jezer in proti Triglavu. Na grebenu smo znova na markirani poti. Krenemo v levo, saj imamo do vrha Kuka (2.085 m) še nekaj minut vzpona. Po približno treh urah in pol in skoraj 1.200 višinskih metrih je najvišja točka ture osvojena. Če imamo srečo z vremenom (beri: če vrha ne zavijejo oblaki, kar se zelo rado zgodi), smo nagrajeni z razgledom za 360 stopinj.
Izhodišče: Tolminske Ravne (909 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.200 metrov
Čas za vzpon: tri ure in pol
Zahtevnost: lahka delno označena pot
Zemljevid planinskih poti na Migovec in Kuk najdete na maPZS.
Pot pod Vrhom nad Škrbino, kjer je ob sestopu potrebne nekaj več previdnosti (palice pridejo prav).
Za sestop imamo dve možnosti. Lažja in krajša je po poti pristopa, torej nazaj mimo Migovca in prek planine Kal.
Približno uro daljša in na delu tehnično malo zahtevnejša pa je pot pod tolminskim grebenom prek planine Razor. V tem primeru sledimo markacijam na sosednji Zeleni vrh (2.047 m), s tega pa nadaljujemo pod Podrto goro po nekoliko izpostavljeni stezi do sedla Škrbina (1.902 m), kjer se nam odpre pogled na Bohinjsko jezero. S Škrbine se spustimo strmo navzdol po precej gruščnatem terenu. Pod Vrhom nad Škrbino se vrnemo v pas ruševja in pot se položi. Se je pa kar vlekla proti koči na planini Razor (1.316 m), ki je od junija do konca septembra odprta vse dni v tednu, oktobra še ob koncih tedna. V njej se lahko okrepčamo, na sosednji planšariji pa dobimo tudi svež sir.
Koča na planinki Razor, kjer lahko prenočimo ali se okrepčamo z domačo hribovsko hrano.
Zadnji del sestopa je markirana neposredna pot do Tolminskih Ravn (mulatjera s planine Razor gre precej naokrog). V primeru te krožne ture bomo naredili skoraj 17 kilometrov in 1.300 višincev.
In zakaj je ta tura pravljična? Ne samo zaradi razgledov in planik, temveč tudi zato, ker je tako raznolika: po gozdu, planinah, med borovci, gorskimi rožami, po grebenu, po skalnatem svetu ... Res ima vse!
