Naj planinska koča
Petek, 27. 6. 2025, 18.30
2 uri, 41 minut
Nasvet za izlet v hribe (91.)
Idilične tolminske planine po samotni poti s 1.400 višinci #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Pogled z razgledne točke nad planino Sleme in pod Stadorjem. Idiličen, a odmaknjen svet na dolino Tolminke.
Gneča v slovenskih gorah? Ni nujno! Številni imamo radi samotne gorske pešpoti, kjer najdemo mir in lahko odklopimo od stresnega vsakdana. Če so speljane po vojaških mulatjerah, so še toliko lepše, saj strmina ni pretirana. Ta Siolov nasvet za izlet v hribe ima oboje. Sploh nimaš občutka, da narediš kar 1.450 višinskih metrov. Pa še odkriješ odmaknjen in, kot se zdi, precej pozabljen kotiček Slovenije, pa čeprav je človek tam že dolgo prisoten. Danes tam le še redki pasejo, vas pa ti znajo presenetiti s pokušino svežega sira. Tolminske planine nad dolino Tolminke vabijo na aktivno preživet dan.
Cerkev sveti Duh v Javorci
Ni dvoma, da je dolina Soča eden najlepših kotičkov Slovenije – ponuja pa številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, tudi za pohodništvo. Ne manjka zanimivih in obljudenih vrhov, a tokrat smo izbrali manj poznane pešpoti. Za izhodišče za fizično in tehnično nezahtevno 20-kilometrsko turo s 1.400 višinskimi metri je planina Polog (457 metrov nadmorske višine) oziroma parkirišče pod cerkvijo svetega Duha v Javorci. Do tja se pripeljemo po ozki in večinoma makadamski osemkilometrski cesti iz Zatolmina. Je pa cesta od 25. junija do 28. septembra uradno zaprta, organiziran je javni prevoz iz Tolmina. Vozni red najdete tukaj, kjer lahko opravite tudi nakup vozovnice po štiri evre. Težava pa je, da je prvi odhod šele ob 9. uri, kar planincem gotovo ni po godu.
V videoposnetku poglejte, kako je videti pohod po tolminskih planinah:
Planina Črča
Opisan krog je le delno oziroma slabše markiran, a je pot brez večjih težav sledljiva. Prvih 20 minut ture naredimo po betonski cesti, ki se sorazmerno strmo dvigne na planino Javorca oziroma do omenjene cerkvice. To je pravo ogrevanje! Ampak že za drugim zavojem ceste s pogledom navzgor, ki nas bo spremljal večji del poti, se nad nami dvigata mogočni južni steni Stadorja in Rdečega Roba. Krenemo levo od cerkve Sveti Duh, ko se betonska cesta spremeni v ozek kolovoz in ko dosežemo gozd v mulatjero. Nekaj višje prečkamo potok Levi Peščak. Nekajkrat moramo odpreti in zapreti vrata pašnikov. Na osemsto metrih nadmorske višine dosežemo opuščeno planino Črča.
S Črče bi sicer lahko ubrali bližnjico do planine Laški seč. Ta naj bi bila markirana, a je trenutno trava tako visoka, da se je ne najde. Zato nadaljujemo po nekaj daljši mulatjeri, kar je še boljša izbira, saj strmina ni prehuda in nimamo občutka, da pridobivamo toliko višinskih metrov. V manj kot uri in pol od izhodišča dosežemo planino Laški seč (tisoč metrov).
Idilična planina Laški seč s kuliso Stadorja in Rdečega roba
Zadnji del vzpona prek travnika na planino Sleme
Še 15 minut hoje in smo na spodnjem koncu večje planine Medrje (1.133 metrov), ki je tako kot višja planina Sleme že od nekdaj v lasti vasi Zatolmin. Skupaj s 330 hektarji sodita med največje v Julijskih Alpah. Zaradi stopenjskega pašništva krav tu trenutno ni, nas pa presenetijo številni grmi divje vrtnice oziroma divjega šipka. Še preden bomo dosegli stanove na planini, bomo opazili lesen smerokaz za planino Sleme. Tu zapustimo markirano pot in krenemo desno po mulatjeri proti Slemenu. Pot po gozdu je lepo vidna, višje na travniku pa nekoliko slabše, a so nam za orientacijo stavbe na planini Sleme.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Planina Sleme
Na planini Sleme (1.448 metrov) je trenutno precej bolj živahno kot na nižjih planinah. Krave tu dajejo mleko za izvrstni tolminski sir. Vprašajte, ali ga je mogoče dobiti. Sicer pa se lahko vzpnemo še nekaj deset metrov nad planino, kjer je izvrstna razgledna točka ob vznožju Velikega Stadorja. Za nami je tisoč višinskih metrov vzpona, ki jih naredimo v približno dveh urah in pol. Pred nami pa izvrsten razgled: levo navzdol v dolino Tolminke in proti Čadrgu, naravnost na pašnike na Slemenu, desno navzdol na vas Krn in planino Kuhinja. Desno za nami se dvigata Batognica in Krn.
Izhodišče: parkirišče pod Javorco (457 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.400 metrov
Čas za vzpon: dve uri in pol do planine Sleme (še dobra ura na Mrzli vrh)
Zahtevnost: tehnično nezahtevna pot
Zemljevid planinskih poti s parkirišča pod Javorco najdete na maPZS.
Pogled z najvišje točke ture, Visoč vrh. Nazaj na planino Sleme ter stene Stadorja in Rdečega roba, levo v oblaku sta Batognica in Krn.
Vzpon na Mrzli vrh, s pogledom na planino Pretovč in Visoč vrh
S planine Sleme se lahko po brezpotju prek travnikov sprehodite še na vrh grebena oziroma slemena, na Visoč vrh (1.478 metrov), od kjer je še lepši razgled za 360 stopinj, tudi na celoten gorski greben pred nami: od Krna in Batognice prek Stadorja in Rdečega roba ter vse do Tolminskega Kuka. Sicer pa se po cesti odpravimo pod slemenom do planine Pretovč (1.160 metrov). Sestop do že šeste planine na turi vzame dobre pol ure.
Mrzli vrh
Še pol ure nato vzame 250 višinskih metrov vzpona, ki je sicer najstrmejši na turi – na Mrzli vrh (1.359 metrov). A z nagrado: s pogledom navzdol na dolino Soče pod Kolovratom in Matajurjem, med Tolminom in Kobaridom. Tu je bila najbolj krvava bojna črta na soški fronti, saj so bili italijanski vojaki le nekaj deset metrov od vojske Avstro-Ogrske monarhije. Spodaj v cerkvi Javorca so vžgana imena več kot 2.500 padlih vojakov v teh krajih.
Planina Medrje na sestopu
Čaka nas še sestop, ki ni najkrajši, vzel bo približno tri ure. Z Mrzlega vrha se najprej spustimo nazaj na planino Pretovč, od tam po cesti do lovske koče tik nad planino, kjer je razpotje. Po levi cesti smo prej prišli s planine Sleme, zdaj pa krenemo po desni na planino Medrje (1.133 metrov). Tu imamo še en lep razgled: prek doline Tolminke proti vasici Čadrg, nad hlevom pa na tej turi tolikokrat videno južno steno Stadorja in Rdečega roba. Meni se je šele tu iz oblakov prvič pokazal Tolminski Kuk, najvišji vrh tolminskega grebena. Od smerokaza na robu planine Medrje, kjer smo prej zavili desno navzgor na Sleme, zdaj nadaljujemo desno navzdol po že znani poti prek planin Laški seč, Črča in Javorca na izhodišče v dolini Tolminke.
Za sestop z Mrzlega vrha pa imamo še eno izvrstno alternativo, če smo se do Javorce pripeljali z javnim prevozom. V tem primeru lahko z Mrzlega vrha po markirani poti krenemo v smeri juga navzdol kar do Zatolmina oziroma Tolmina.
