Četrtek, 7. 8. 2025, 4.00
7 ur, 45 minut
Je to glavni razlog, da se svet boji groženj iz Rusije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Eksplozija Carske bombe, najsilovitejšega orožja, ki ga je kdaj koli detoniralo človeštvo. Bila je več kot tritisočkrat močnejša od bombe, ki je avgusta 1945 razdejala Hirošimo.
Osemdeset let stare grozljive podobe uničenja in človeškega trpljenja iz Hirošime in Nagasakija, prvih in do zdaj edinih tarč atomskih bomb, so dovolj, da marsikdo dandanes še vedno zatrepeta, ko v Moskvi zaradi vojne v Ukrajini tako rekoč brez prestanka omenjajo možnost uporabe jedrskega orožja. Atomski bombi sta leta 1945 morda res končali drugo svetovno vojno in potencialno prihranili na milijone življenj, a sta hkrati pomenili začetek novega obdobja, v katerem v primeru nove totalne vojne popolno uničenje sodobne civilizacije ni več zgolj teorija, temveč resnična možnost.
Tekmovanje v merjenju dolžine seznamov jedrskih konic in višine gobastih oblakov
Po jedrskih napadih na Hirošimo in Nagasaki ter koncu druge svetovne vojne se je začela oboroževalna tekma, v kateri so imele glavno vlogo Združene države Amerike in Sovjetska zveza, ki je svojo prvo atomsko bombo preizkusila leta 1949.
Prizori opustošenja, ki sta ga povzročili atomski bombi, odvrženi na Hirošimo in Nagasaki, so zaradi pogostega opominjanja na grozljivo moč jedrskega orožja še danes vtisnjeni v kolektivni človeški spomin. Tudi zato se marsikomu naježijo dlake ob misli na uporabo sodobnega jedrskega orožja, ki je od več desetkrat do več stokrat močnejše od leta 1945 uporabljenih atomskih bomb.
Sledil je pospešen razvoj vse močnejšega jedrskega orožja. Vodikove oziroma tako imenovane termonuklearne bombe, ki so jih zelo hitro pridobile tako ZDA kot Sovjetska zveza, so bile od večdesetkrat do celo večtisočkrat močnejše od atomskih bomb, ki sta Japonsko prisilili v kapitulacijo.
Primerjava moči jedrskega orožja od Hirošime in Nagasakija do vrhunca jedrskih poskusov, sovjetske Carske bombe, ki je bila najmočnejše kadarkoli detonirano eksplozivno telo:
Povod za eksplozijo vseh eksplozij je bila želja Zahodu pokazati, kdo je atomski "šef"
30. oktobra 1961 je Sovjetska zveza preizkusila največje in najmočnejše jedrsko orožje v zgodovini, Velikega Ivana oziroma tako imenovano Carsko bombo.
Tistega dne je sovjetski bombnik tupoljev TU-95, ki je tehtal skoraj toliko kot Carska bomba, strahovito orožje odpeljal na skrajni sever Rusije, nad otočje Nova zemlja.
Počilo je ob 11.32 po lokalnem moskovskem času. Bomba je bila takrat približno štiri kilometre nad tlemi. V trenutku se je pojavila ognjena krogla s premerom osem kilometrov, sledil ji je udarni val, ki je oddaljujoče se letalo TU-95 iz smeri vrgel za en kilometer in trikrat obkrožil svet.
Gobast oblak se je dvignil skoraj 65 kilometrov visoko, na vrhu je bil širok skoraj 100 kilometrov.
Carska bomba je eksplodirala z močjo od 50 do 58 megaton, največ ocen se giblje pri številki 57 megaton, kar je 1.400-krat toliko kot skupna moč atomskih bomb, ki sta ob koncu druge svetovne vojne uničili Hirošimo in Nagasaki.
Poznejša preiskava eksplozije in točke nič (lokacije, nad katero je razneslo Carsko bombo) je pokazala, da je udarni val podrl vse (opuščene) zgradbe v krogu 55 kilometrov od točke nič.
Eksplozija Carske bombe:
Ti boš mene, jaz bom tebe, izgubiva oba
Oboroževalna tekma je bila ob ideoloških razhajanjih in nestrinjanju o tem, kaj storiti s poraženko druge svetovne vojne Nemčijo, eden od osrednjih dejavnikov, ki so povzročili tako imenovano hladno vojno med Združenimi državami Amerike in njenimi zavezniki ter Sovjetsko zvezo in njenimi zavezniki.
Šlo je za obdobje nenehnega rožljanja z jedrskim orožjem na obeh straneh Atlantika, toda neposredni obračun med Sovjetsko zvezo in ZDA se ni zgodil. Izjema so bile tako imenovane proksi oziroma posredne vojne, na primer v Koreji, Vietnamu in Afganistanu.
Na vrhuncu oboroževalne tekme v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja sta imeli ZDA in Sovjetska zveza po oceni Organizacije združenih narodov skupno več kot 60 tisoč jedrskih konic.
Razlog za to je bilo zavedanje, da bi napadu ene strani z jedrskim orožjem skoraj zagotovo sledil enak ali še silovitejši odgovor. Ker pa je bilo jedrsko orožje takrat že izredno zmogljivo, bi to povzročilo vsesplošno uničenje na obeh straneh.
To je bila tako imenovana doktrina MAD oziroma doktrina vzajemnega zagotovljenega uničenja, ki je bila pravzaprav glavno sredstvo za odvračanje od sprožitve jedrskih napadov oziroma eden od "stabilizatorjev" hladne vojne, da se ta ni nikoli sprevrgla v pravo vojno.
Kako je bilo skoraj konec zgodbe o ljudeh
Med hladno vojno se je zaradi različnih incidentov sicer večkrat zgodilo, da se je svet znašel povsem na robu hladne vojne.
Verjetno najbolj znan primer je bila tako imenovana kubanska kriza oktobra leta 1962, ko so Američani odkrili, da Sovjeti na Kubi, ki je le streljaj oddaljena od ZDA, na skrivaj nameščajo jedrske rakete. Takratni predsednik ZDA John F. Kennedy je zahteval takojšnjo odstranitev raket in uvedel pomorsko blokado Kube.
Ameriški zračni posnetki sovjetskih jedrskih kapacitet na Kubi.
Napetosti so vrhunec dosegle 27. oktobra, ko je bilo nad Kubo sestreljeno ameriško izvidniško letalo, poveljnik sovjetske podmornice, ki je plula v bližini ameriških vojaških ladij, pa je zaradi globinskih bomb, ki so jih odmetavale ladje, skoraj izstrelil torpedo z jedrsko konico. Da imajo opravka s takšno podmornico, Američani niso vedeli.
Kennedy in sovjetski voditelj Nikita Hruščov sta se nato še istega dne dogovorila, da bodo ZDA umaknile vse svoje jedrske rakete iz Turčije, Sovjetska zveza pa s Kube, in kubanske krize je bilo bolj ali manj konec.
Zgodba o še enem hudem incidentu, ki bi lahko povzročil jedrsko apokalipso:
Koliko jedrskega orožja je danes na svetu?
Jedrsko orožje je kasneje pridobilo še več držav, glavni jedrski velesili, Združene države Amerike in Sovjetska zveza (ter kasneje Rusija), pa sta v seriji pogajanj in dogovorov, kot sta pogodbi o omejevanju strateške jedrske oborožitve Start in Novi Start, močno oklestili svoja jedrska arzenala.
ZDA in Rusija imajo kljub temu še vedno več kot dovolj jedrskih konic - vsaka država več kot pet tisoč - za več kot zagotovljeno vzajemno uničenje. Na seznamu jedrskih sil so danes tudi Kitajska, Francija, Združeno kraljestvo, Indija, Pakistan, neuradno pa tudi Izrael in Severna Koreja.
Če ne naredite tega, kar hočemo ali zahtevamo, bomo na vas vrgli atomsko bombo
Jedrsko orožje je že tako rekoč od začetka oboroževalne tekme in še danes občasno uporabljeno kot oblika grožnje za doseganje političnih ali ideoloških ciljev. Gre za početje, ki se ga je oprijelo ime jedrsko izsiljevanje.
Rusija je danes največja jedrska velesila, to dejstvo pa od začetka vojne v Ukrajini zelo pogosto izrablja v politične namene.
Združene države Amerike so, na primer, na vrhuncu korejske vojne leta 1953 z uporabo jedrskega orožja zagrozile Kitajski, Sovjetski zvezi in Severni Koreji, če ne bo nobenega napredka v pogajanjih o koncu vojne. Kitajska je prav zaradi teh groženj začela lasten razvoj jedrskega orožja, jedrska sila pa so Kitajci uradno postali leta 1964.
Bolj aktualne grožnje z jedrskim orožjem poslušamo v zadnjih letih, večinoma pa prihajajo iz Moskve, ki zaradi napada na Ukrajino z uporabo jedrskega orožja grozi mnogim, ki si drznejo pomagati napadeni državi in po mnenju Kremlja s tem ogrožajo rusko državno suverenost.
Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je znan po številnih grožnjah z jedrskim orožjem. Zadnjo je izrekel konec julija letos, ko je Združenim državam Amerike in Donaldu Trumpu zagrozil s tako imenovano "mrtvo roko", avtomatiziranim sistemom za jedrsko maščevanje iz časa Sovjetske zveze.
Več vidnih ruskih politikov in medijskih obrazov je v zadnjih treh letih in pol z jedrskim orožjem tako grozilo Ukrajini, združenemu Zahodu, ZDA in posameznim državam ter celo mestom v Evropi, celotni zvezi Nato in Evropski uniji.
Jedrsko grožnjo je večkrat posredno ali neposredno izrekel tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Ruske jedrske sile je že tri dni po napadu na Ukrajino februarja 2022 poslal v bojno pripravljenost, države, ki so kritizirale ruski napad, pa je ob preizkusu medcelinske balistične rakete Sarmat aprila 2022 svaril, naj dvakrat premislijo, kaj želijo storiti.
Ruski predsednik Vladimir Putin je septembra 2022 po uspešni ukrajinski protiofenzivi dejal, da bo Rusija za obrambo svojega ozemlja uporabila vsa razpoložljiva sredstva, v čemer so mnogi prepoznali grožnjo z jedrskim orožjem. Zapretil je, da "ne blefira". Zvezo Nato je takrat tudi brez dokazov obtožil, da načrtuje napad z jedrskim orožjem na Rusijo.
Putin je svojo morda najbolj neposredno grožnjo z jedrskim orožjem izrekel 25. septembra lani, ko je izjavil, da bo katerakoli država, ki bo podpirala napade Ukrajine na rusko ozemlje s konvencionalnim orožjem, lahko tarča jedrskega maščevanja.
Putinove grožnje so prišle v času, ko se je vse bolj razglabljalo o tem, ali bodo zaveznice Ukrajine tej dovolile napade z raketami, kot je storm shadow, na ozemlje Rusije. To se je nato tudi zgodilo novembra 2024.
Z jedrskim orožjem je v zadnjih letih južni sosedi in Združenim državam Amerike večkrat grozil tudi severnokorejski diktator Kim Džong Un.
Med krajšim vojaškim spopadom med Indijo in Pakistanom maja letos je indijski predsednik vlade Narendra Modi prav tako obtožil Pakistan, da Indiji grozi z uporabo jedrskega orožja.
