Torek, 16. 12. 2025, 8.53
1 mesec, 1 teden
Polpismeni spodrsljaji naših digitalnih življenj
V trenutku nepozornosti se lahko ujamemo v pasti slabe digitalne in medijske pismenosti. Zabavna in provokativna serija radijskih zgodb ponazarja tegobe naših vsakdanjih digitalnih življenj.
Serija zvočnih pripovedi nas popelje skozi druščino raznolikih oseb iz vsakdanjika - od starih do mladih, od tehno-optimističnih do tehno-skeptičnih, mestnih in podeželskih, tistih, ki se v digitalni družbi dobro znajdejo in tistih, ki se še ne - ter na lahkoten način obravnava resno temo medijske pismenosti, ki se ji Računalniški muzej v Ljubljani posveča preko lastnih in gostujočih razstav ter različnih izobraževalnih programov.
Inovativna serija radijskih zgodb, ki preko humornih, a poučnih kratkih skečev ozaveščajo o pomenu medijske in digitalne pismenosti, spodbuja kritično razmišljanje o sodobni digitalni družbi. Projekt naslavlja občutljivo, a ključno temo, ki lahko posameznike iz vseh družbenih skupin izpostavi manipulacijam, dezinformacijam in pastem sodobnega spletnega okolja, hkrati pa osvetljuje resnične življenjske situacije, v katerih se lahko znajde prav vsak izmed nas. Lanskih pet poskusnih radijskih iger je letos dopolnilo še dvajset novih epizod, ki skupaj ustvarjajo širok uvid v izzive sodobnega digitalnega vsakdana iz perspektive različnih demografik.
Muzej, ki sodeluje s skupnostjo
Projektu Projekt Pol-pismeni spodrsljaji naših digitalnih življenj, ki traja že več kot eno leto,sodelavci Računalniškega muzeja opozorila in napotke za bolj zavestno uporabo digitalnega sveta pretvarjajo v vsakdanje, a čustveno nabite pripovedi, s katerimi se je enostavno poistovetiti.
Projekt sloni na izjemno premišljenem in obsežnem postopku, ki bistveno presega klasično muzejsko delo ohranjanja in predstavljanja kulturne in tehnične dediščine. Ekipa Računalniškega muzeja ni enostavno sedla za mizo in si izmislila scenarijev, temveč se je odločila za vključujoč, sodelovalni proces, v katerem je lahko k nastali vsebini prispeval prav vsak.
Čeprav so liki in situacije zaradi dramatičnega učinka močno karikirani, so zgodbe osnovane na dejanskih pripetljajih. Scenariji za zgodbe so nastajali skozi sodelovalne delavnice z mladimi in odraslimi iz različni lokalnih skupnosti, kar omogoča, da so zgodbe pristne in odražajo resnične »spodrsljaje« sodobnega slovenskega digitalnega življenja. Pri snemanju radijskih zgodb je sodelovalo 29 prostovoljcev, ki so osebam v pripovedih posodili resnične glasove, obarvane z regionalnimi melodijami, in nas tako popeljali od obale do Prekmurja.
- Gospod Alojz ob menjavi števcev za vodo zasluti zaroto. Ker ga je strah, da ga bodo daljinsko upravljali, se spopade kar s cevjo.
- Mamina kartica postane orodje, da se Tine pridruži najbolj kul skupini v igri. Klik za klikom odtekajo evri. A za kakšno ceno?
- Hrepenenje po ponovitvi dopusta izpred 20 let se izkaže za izlet brez hotela. Edini dokaz: malce drugačen znak podjetja na računu.
- Profesor Kovač pristane v globoko ponarejenem videu in postane zabava za celo šolo. A iz tega najde navdih za še bolj zabavno učenje.
- Maja se resno trudi, da bi jo Tristan opazil, zato mu vse komentira iz treh različnih profilov. A zmeda, ki se pojavi zaradi enega komentarja, jo izda.
- Gregor najde harfo, ki je res poceni. Želja, ki ga spremlja že skoraj celo življenje, se mu lahko uresniči. A sledenje paketa mu pokvari dan.
- Stanovanje s pogledom na Tromostvoje za smešno nizko ceno. A stanovanje ni v Ljubljani in vse skupaj je le prevara. Vsaj orhideja bo…
- Sejo krajevne skupnosti prekine gospod Stane, ki je našel statistični dokaz o zatiranju voznikov, saj otroški vozički prevzemajo ves javni prostor.
- Metkin sin se javi iz potovanja, kjer je ostal brez telefona in denarnice. Mama seveda pošlje denar za let domov. Le da ne njemu.
- Mladi voznik in njegovi prijatelji se zabavajo z izjavami svojih očetov. Ena je boljša od druge. Pozornost na cesti zahteva svoje. Pa ni bil problem 5G ali tajni agenti.
- Ob bolezni otroka se v kavarni razživi debata med upokojenci. Pripomoček, ki ga je Jelka našla na spletni strani je menjava za zdravila.
- Algoritmi vsakemu pokažejo svojo resnico. Urednik je prepričan, da je njegov algoritem poseben. Vsi se vedno strinjajo z njim.
- Zlata jama interneta je eni od cimer polepšala dan. Superge za pol cene ali manj. Samo na strani ni naslova podjetja. Zagotovo to ne bo problem…
- Razsvetljeni mož je našel nekaj, česar ovce, kot je žena in ostali, ne razumejo. Pa vseeno pride naokrog upnik, ki od njega zahteva denar.
- Oranžen Lambo z zlatimi feltnami, sanje novega investitorja v kriptovalute. Namesto Lambota pa ni več niti za gume za Golfa.
- Objava nezadovoljne zaposlene na Facebooku omogoči tudi tistim izven podjetja nakup za interno ceno. Samo klikni na povezavo!
- Skrajne taktike izsiljevanja, ki jih uporablja 7. b, so kritje za prepisovanje nalog. A te taktike se je Kaja naučila od svoje mame…
Cena naših digitalnih napak
Žrtve spletnih spodrsljajev ne prihajajo nujno iz skupin, ki tradicionalno veljajo za manj usposlobljene za uporabo sodobnih tehnologij. Ker v povprečju spletnim vsebinam namenjamo okrog sedem ur dnevno, je naša vsakodnevna izpostavljenost tveganju temu primerno visoka. Zato je spoznavanje različnih manipulativnih vzorcev ključna digitalna obramba za vsakogar, vključno s tistimi, ki se v digitalnem svetu počutijo povsem suvereno.
Naša digitalna in medijska naivnost pogosto izvira iz nepoznavanja temeljnih psiholoških mehanizmov, ki so vgrajeni v samo zasnovo digitalnih platform, širjenja informacij po spletu in aktivnega zavajanja. Ni naključje, da so družbena omrežja in mobilne igre tako zasvojljivi. Vsi poznamo prijeten občutek, ko nekdo všečka našo objavo, ali pa ko dosežemo nov nivo priznanja, oziroma značko, s katero se lahko pohvalimo pred ostalimi.
Pri tem ne gre več samo za tehnologijo, temveč za načrtovano vedenjsko oblikovanje, kjer vsaka podrobnost lahko deluje kot sprožilec. Na spletu smo hkrati uporabniki, ustvarjalci in tarče. Naši odzivi pa so zato pogosto neposredna posledica pomanjkljive digitalne in medijske pismenosti, občasne nepozornosti in zakoreninjenih navad, ki jih ustvarjamo v želji po enostavnosti uporabe spletnih orodij. Kdaj ste nazadnje resnično prebrali pogoje uporabe? Ali pogledali izven vašega odmevnega mehurčka v katerem vse informacije potrjujejo to, kar že veste?
Prevarantske sheme se močno opirajo na zavajajoče informacije, saj pogosto posnemajo vizualno podobo uglednih medijskih hiš in finančnih institucij. S tem pri žrtvah umetno ustvarjajo občutek verodostojnosti in avtoritete. Ker je naš racionalni filter oslabljen zaradi nenehne preplavljenosti z informacijami in močnimi čustvenimi odzivi, ki jih od nas terjajo senzacionalistični načini poročanja, smo manj sposobni hitrega kritičnega premisleka. Z ustvarjanjem občutka nuje, se naša ranljivost za manipulativne prevare bistveno poveča.
Po podatkih policije so investicijske goljufije v preteklem letu povzročile za več kot 19 milijonov evrov škode. Povprečna izguba na posameznega oškodovanca je presegla 27.000 evrov. Najvišji prijavljen poskus oškodovanja v zgodovini slovenskega kibernetskega prostora je znašal 369.500 evrov (kripto-investicijska prevara), ki pa je bil uspešno zaustavljen. Pri drugih vrstah goljufij so številke naslednje: povprečno oškodovanje pri nakupovanju na spletu: 1.300 evrov; povprečno oškodovanje pri prevari z vnaprejšnjim plačilom (npr. »nigerijska prevara«): 9.800 evrov; najvišji posamični znesek take prevare: 40.000 evrov.
V ozadju teh nevarnih spletnih pasti je pogosto industrija organiziranih klicnih centrov, v katerih je le malo prepuščeno naključju. Procesi potekajo po natančno določenih scenarijih, ustvarjenih z edinim ciljem, da s premišljenimi prijemi neposredno vplivajo na naše obnašanje in nas vodijo do finančne odločitve, s katero se bodo oni okoristili, mi pa jo bomo kasneje obžalovali.
Vse zgodbe vodijo v nove pogovore
Zabavne pripovedi iz vsakdanjega življenja, ki so na voljo v radijski obliki, obravnavajo širok spekter spodrsljajev: od investicijskih goljufij in zablod o čudežnih izdelkih do komičnih nesporazumov med generacijami, ki imajo popolnoma nasprotne poglede na digitalni svet. Zgodbe se dotikajo tudi vprašanj duševnega zdravja, odvisnosti in vpliva dezinformacij na resnično življenje, ko spletna teorija zarote povzroči avtomobilsko nesrečo, izgubo službe ali uničenje družinskih odnosov.
»Pol-pismeni spodrsljaji naših digitalnih življenj so tu, da se ob njih spominjamo vsega, kar smo že doživeli, in da v pomenkovanju z okolico delimo izkušnje, ki so nas že zaznamovale. Le če se o svojih zgodbah pogovarjamo, en drugega ščitimo pred podobno klavrno usodo. To je ključ dviga iz digitalne in medijske pol-pismenosti,« je sporočilo, ki ga Računalniški muzej ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije pošilja v javnost.
Računalniški muzej vas vabi, da kratke zvočne zgodbe poslušate s prijatelji, družino ali znanci in na ta način odprete prostor za pogovor o digitalnih pasteh in naši pripravljenost za soočanje z njimi. Vzpostavili so tudi anonimni spletni nabiralnik, kjer lahko posamezniki pustijo nekaj besed o svoji zgodbi, se izkašljajo in morda s tovrstnim svarilom prispevajo k novim opozorilnim, zabavnim in poučnim zgodbam v prohodnosti.
Na nas in naše refleksne odzive namreč prežijo ne samo škodljivi vedenjski vzorci, ki lahko vodijo v odvisnost in samouničevalne odločitve, temveč v vedno večjem številu tudi namerne prevare, skrite za najrazličnejšimi lažnimi predstavami.
Zavedati se moramo, da smo vsaj občasno prav vsi, tudi največji strokovnjaki, lahko malce digitalno in medijsko pol-pismeni.
Naročnik oglasnega sporočila je DRUŠTVO RAČUNALNIŠKI MUZEJ.
