SiolNET. Novice Svet
9,96

termometer

  • Messenger
  • Messenger

To je Rus, ki je svet v zadnjem trenutku rešil pred vojno

9,96

termometer

Stanislav Petrov | Stanislav Petrov, mož, ki ni storil ničesar in svet s tem obvaroval pred jedrskim uničenjem. | Foto: Guliver Image
Stanislav Petrov, mož, ki ni storil ničesar in svet s tem obvaroval pred jedrskim uničenjem. Foto: Guliver Image

Uradni Rusiji gre še danes težko z jezika priznanje, da je bil polkovnik Stanislav Petrov zelo verjetno človek, ki se mu lahko zahvalimo, da ne živimo v radioaktivni puščavi. V enem najbolj napetih trenutkov hladne vojne namreč Kremlju ni dal razloga za jedrski napad na Združene države Amerike in s tem začetek tretje svetovne vojne ter morda tudi pogube človeštva. 

Carska bomba Digisvet Rusija razkrila tajni posnetek najmočnejšega orožja vseh časov

1. septembra 1983 je južnokorejsko potniško letalo med vračanjem v Seul iz New Yorka zatavalo v sovjetski zračni prostor. Sovjetske oblasti so zmoto pilotov obravnavale kot provokacijo Zahoda in potniško letalo sestrelile v bližini otoka Sahalin v Japonskem morju. Umrlo je vseh 269 potnikov in članov posadke. Med njimi je bilo 62 državljanov ZDA.

Incident je znova močno zaostril napetost med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki so bile takrat še vedno vpletene v pasivni konflikt, znan tudi kot hladna vojna. Rožljanje z jedrskim orožjem je postalo najglasnejše po kubanski raketni krizi leta 1962.

Takratni predsednik ZDA John F. Kennedy 22. oktobra 1962 med podpisovanjem poziva Sovjetski zvezi, naj preneha z nameščanjem jedrskega orožja na Kubi. V nasprotnem primeru je Nikiti Hruščovu, takratnemu prvemu človeku Sovjetske zveze, zagrozil z jedrsko vojno. | Foto: Reuters Takratni predsednik ZDA John F. Kennedy 22. oktobra 1962 med podpisovanjem poziva Sovjetski zvezi, naj preneha z nameščanjem jedrskega orožja na Kubi. V nasprotnem primeru je Nikiti Hruščovu, takratnemu prvemu človeku Sovjetske zveze, zagrozil z jedrsko vojno. Foto: Reuters

Ozračje je septembra 1983 tako naelektreno, da bi obmetavanje z atomskimi bombami, tretjo svetovno vojno in verjetno tudi konec sveta, kot so ga poznali takrat, lahko sprožil že en sam grd pogled.

Nato se je zgodila najslabša možna stvar

26. septembra 1983 malo po polnoči je v sovjetskem obveščevalnem bunkerju Serpukov-15 v bližini Moskve začel utripati alarm, ki je signaliziral jedrski napad Združenih držav Amerike na Sovjetsko zvezo.

ZDA so proti Sovjetski zvezi izstrelile pet medcelinskih jedrskih raket, je sporočal sovjetski vojaški satelit. | Foto: Wikimedia Commons ZDA so proti Sovjetski zvezi izstrelile pet medcelinskih jedrskih raket, je sporočal sovjetski vojaški satelit. Foto: Wikimedia Commons

Da je nekaj narobe, je na zaslonu satelitskega sistema za zgornje opozarjanje o morebitnem jedrskem napadu na Sovjetsko zvezo prvi opazil takrat 44-letni polkovnik in poveljnik bunkerja Stanislav Petrov. Računalnik je javljal, da so Američani izstrelili eno medcelinsko balistično raketo. Kasneje je sistem opozoril, da prihajajo še štiri.

Petrov je imel petnajst minut časa, da o incidentu obvesti vrhovno poveljstvo Sovjetske zveze. To bi Združenim državam Amerike najverjetneje vrnilo z enako mero. S tem bi se zelo verjetno začela nova svetovna vojna, umrlo pa bi na desetine, morda celo stotine milijonov ljudi.

Toda polkovnik je vpričo stotine zgroženih obrazov osebja v bunkerju, na katerih sta se mešali panika in groza, zamahnil z roko in alarm označil za lažnega. Na Sovjetsko zvezo v naslednjih urah res ni padel noben jedrski izstrelek. Poznejša preiskava je pokazala, da se je satelitski sistem zmotil. Kot izstrelitev jedrskih raket je pomotoma prepoznal odboj sončnih žarkov od oblakov nad ZDA.

Stanislav Petrov je umrl maja 2017 v starosti 77 let. Ta fotografija je nastala dve leti pred njegovo smrtjo. | Foto: Guliver Image Stanislav Petrov je umrl maja 2017 v starosti 77 let. Ta fotografija je nastala dve leti pred njegovo smrtjo. Foto: Guliver Image
Petrov je svojo odločitev pozneje utemeljil s pojasnilom, da sovjetski radar ni zaznal ameriških jedrskih raket. Verjel je tudi, da se ZDA v jedrski spopad ne bi spustile le s petimi projektili, temveč bi jih izstrelile na stotine. Res je sicer, da se je Petrov pri svoji odločitvi zanesel predvsem na občutek. Zagotovila, da se je s tem, ko alarma ni upošteval, odločil pravilno, namreč ni bilo. 

Podmornica, podmornici, jedrska podmornica Digisvet Skoraj nemogoča nesreča, ki jo je vojska skušala prikriti

Kaj bi storil Andropov? Odgovor je verjetno znan. 

Če polkovnika Petrova ne bi obšla slutnja, da se je sistem za zaznavo jedrskega napada morda zmotil, bi napačno identificirani raketni napad ZDA javil vrhovnemu poveljstvu Sovjetske zveze. O tem, ali bi se vzhodni blok odzval na jedrsko grožnjo Američanov, bi se nato moral odločiti takratni generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze Jurij Andropov.

Funkcijo prvega moža Sovjetske zveze je Andropov od avgusta 1983, ko so mu odpovedale ledvice, do smrti februarja 1984 opravljal iz bolniške postelje. | Foto: Guliver Image Funkcijo prvega moža Sovjetske zveze je Andropov od avgusta 1983, ko so mu odpovedale ledvice, do smrti februarja 1984 opravljal iz bolniške postelje. Foto: Guliver Image

Verjetnost, da bi Andropov izbral agresijo, je bila velika. Nekdanji šef sovjetske obveščevalne agencije KGB ni maral ZDA, močno je tudi verjel, da načrtujejo jedrski napad na Sovjetsko zvezo. Mnogi, tudi nekateri sodržavljani, so ga videli kot vojnega hujskača − bil je eden najzaslužnejših za sovjetsko invazijo na Afganistan leta 1979 in vojno, ki je trajala kar deset let.

Uradna Rusija je leta 2006, ko je Stanislav Petrov za svoj prispevek k svetovnemu miru prejel posebno priznanje Združenih narodov, protestirala, češ da jedrske vojne ne bi mogel začeti ali preprečiti en sam človek.

Toda po mnenju nekaterih strokovnjakov za mednarodne odnose in jedrsko orožje je bila napetost med Sovjetsko zvezo in ZDA takrat tako prevelika, da to ne bi bilo mogoče. Sovjeti so namreč pričakovali, da jih bodo ZDA napadle vsak trenutek, in prst dobesedno držali nad sprožilcem, je leta 2006 dejal strokovnjak za varnost jedrskega orožja Bruce G. Blair.

Stanislav Petrov je tisti večer nadomeščal sodelavca

Ne le, da bi se Petrov lahko odločil drugače, mogoč apokaliptični scenarij bi tudi lahko bil, da bi za nadzorno ploščo satelitskega opozorilnega sistema tisti dan sedel nekdo drug in ne Petrov. A usoda je hotela, da je Petrov prav 26. septembra 1983 zamenjal bolnega sodelavca. Še sreča, je pozneje dejal polkovnik.

Svetovna javnost je za dejanje Petrova izvedela šele leta 1998, ko je izšla biografija nekdanjega komandirja sovjetska poveljstva za raketno obrambo Jurija Votintseva. Votintsev je bil sicer prvi, ki je izvedel, da je Stanislav Petrov namenoma ignoriral alarm, ki je signaliziral napad na Sovjetsko zvezo. 

Vrhovno poveljstvo Sovjetske zveze naj bi na vrhuncu napetosti med hladno vojno septembra 1983 razmišljalo o preventivnem napadu, saj da "bodo Američani napadli tako ali tako", je pred leti razkril nekdanji vodja protiobveščevalne službe v KBG Oleg Kalugin.  | Foto: Guliver Image Vrhovno poveljstvo Sovjetske zveze naj bi na vrhuncu napetosti med hladno vojno septembra 1983 razmišljalo o preventivnem napadu, saj da "bodo Američani napadli tako ali tako", je pred leti razkril nekdanji vodja protiobveščevalne službe v KBG Oleg Kalugin.  Foto: Guliver Image

Hladna vojna, tajni agent Digisvet Filmska akcija tajnih agentov CIA, ki so tvegali 3. svetovno vojno

Več kot hvala mu niso rekli

Stanislava Petrova za dogodek, ki je po besedah takratnega predsednika ZDA Ronalda Reagana svet najbolj približal tretji svetovni vojni, nadrejeni niso nagradili. Sovjetske oblasti so mu najprej obljubile nagrado, a besedo pozneje požrle, saj bi to pomenilo, da bi morali biti kaznovani tisti, ki so razvili sistem za obveščanje o jedrski nevarnosti z Zahoda, je pojasnil v enem od intervjujev.

Po dolgotrajnem zasliševanju o odločitvi, da alarma o jedrskem napadu ni upošteval, je bilo njegovo dejanje pohvaljeno, a so ga tudi okrcali, ker incidenta ni pravilno dokumentiral. Upokojil se je predčasno (nekateri viri so sprva napačno navajali, da so ga iz vojske odpustili, kar pa ni bilo res). 

Stanislav Petrov, ki je umrl 19. maja 2017 v starosti 77 let, je za svoje zasluge pri preprečevanju svetovnega jedrskega spopada prejel številna odlikovanja in priznanja. V ZDA je dvakrat, v letih 2004 in 2006, prejel posebno nagrado za državljana sveta. Leta 2011 so mu podelili tudi nemško medijsko nagrado, leta 2013 pa dresdensko nagrado za izjemne dosežke v podporo svetovnemu miru.

Leta 2014 je (ne)dejanje Stanislava Petrova opisal dokumentarni film Mož, ki je rešil svet, v katerem so zaigrali Kevin Costner, Robert De Niro, Matt Damon in Ashton Kutcher:

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin