SiolNET. Novice Svet
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Trinajst dni na robu jedrske vojne

4

termometer

 | Foto:
Kot vrhunec jedrske oboroževalne tekme med tedanjima velikima tekmicama ZDA in Sovjetsko zvezo je kubanska raketna kriza pred 50 leti svet pripeljala na rob tretje svetovne vojne.

Politični spor, ki je hladno vojno pripeljal do vrelišča, se je začel, ko so v Washingtonu izvedeli, da so na Kubi, kjer je tri leta prej oblast prevzel komunistični voditelj Fidel Castro in začel tkati vezi s Sovjetsko zvezo, skrivaj nameščali sovjetske rakete z jedrskimi konicami, te pa bi lahko dosegle ZDA. Odnosi med državama so bili že tako zelo slabi, ko je ameriško letalo U-2 med preletom otoka 14. oktobra posnelo fotografije gradnje baze za sovjetsko orožje.

Tedanji predsednik ZDA John F. Kennedy je za to izvedel 16. oktobra. Ameriška vojska po vsem svetu je bila v najvišji pripravljenosti, sovjetski voditelj Nikita Hruščov pa je odgovoril z enakim ukrepom. ZDA so na provokacijo odgovorile tako, da so v ameriško oporišče Guantanamo na otoku 22. oktobra poslale okrepitve, Kennedy pa je o dogajanju obvestil javnost. Od Hruščova in Castra je zahteval, naj prenehajo nameščanje raket in odstranijo raketna oporišča, v nasprotnem primeru pa zagrozil z jedrsko vojno. Prvič (in zadnjič do zdaj) v zgodovini ZDA so pripravljenost jedrskega orožja dvignili na drugo stopnjo.

Kennedy je Sovjetom zagrozil, da bo napadel njihovo ladjevje, to se je bližalo Kubi s sestavnimi deli za jedrsko raketno oporišče, če se ladje ne bi obrnile. Napad bi zagotovo sprožil sovjetski odgovor in verjetno celo tretjo svetovno vojno. Sovjetske ladje so se na ukaz Hruščova pri t. i. orehovi črti obrnile. "Čisto od blizu smo si zrli v oči in mislili, da so oni za trenutek pomežiknili," se je o napetosti izrazil tedanji ameriški zunanji minister Dean Rusk.

Hruščov je sprva zanikal obstoj orožja, nato pa je v pismu Kennedyju 26. oktobra izrazil pripravljenost, da Sovjetska zveza privoli v zahteve ZDA in izprazni raketna oporišča, v zameno pa ZDA naj ne bi napadle Kube. Del tega sporazuma je bil tudi umik ameriškega jedrskega orožja iz Turčije, kar je bilo širši javnosti dlje neznano.

Dan pozneje je kriza dosegla novo vrelišče; sestrelili so ameriško vojaško letalo, to je preletavalo kubansko ozemlje. Velesili sta se na koncu odločili za diplomatsko rešitev. Hruščov je 28. oktobra uradno napovedal umik sovjetskega orožja s Kube. Obe strani sta se zavedali, da je bilo tistih 13 dni oktobra 1962, ki so postali znani kot kubanska kriza, najbližje jedrski vojni. Da se kaj takega ne bi več zgodilo, je bila med Washingtonom in Moskvo vzpostavljena neposredna telefonska zveza s tako imenovanim rdečim telefonom.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin