Naj planinska koča
Četrtek, 31. 7. 2025, 6.40
17 ur, 53 minut
Čudovit svet gorskih rož: pazimo nanj in ga ohranimo
Planike so v polnem razcvetu, nekoč so jih varovali s stražami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,25
Planike so sredi poletja v polnem razcvetu. Veliko jih lih vidimo na Tolminskem Migovcu in na vzponu na Kuk.
Na vrhuncu poletne planinske sezone je na mestu opozorilo, da se visokogorskih in sredogorskih rastlin ne trga, če se le da, se tudi ne hodi po njih. Planike, ki so sredi poletja v polnem razcvetu, in druge gorske rože so v Sloveniji zaščitene z uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Pred stoletjem so planike v šopih prodajali na tržnicah, zato so jih morali zaščititi kar s stražami.
V Sloveniji je z uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah zavarovanih 91 taksonov (rodov in družin) oziroma 240 vrst rastlin. Najbolj znane so planika, encijani ali svišči (Clusijev svišč, Kochov svišč, Froelichov svišč, košutnik ali rumeni svišč, panonski svišč), murke (vseh vrst), avrikelj ali lepi jeglič, kranjski jeglič, alpska možina, Sternbergov klinček in druge vrste gorskih nageljčkov, Zoisova zvončica, velikonočnica in druge vrste kosmatincev, lilije (kranjska lilija, turška lilija, brstična lilija, žafranasta lilija), ozkolistna narcisa, dišeči volčin, Blagajev volčin, lepi čeveljc, rumeni sleč, navadna jarica, šopasti repušnik.
Med najbolj ogroženimi so ozko razširjene rastlinske vrste, ki imajo le nekaj rastišč, od gorskih rastlin na primer alpska možina, ki ima le nekaj rastišč v krnskem pogorju, na Črni prsti in Poreznu, in tiste z življenjskim prostorom, kjer so pritiski zaradi človeških posegov in intenziviranja dejavnosti največji. Pri tem ne izginjajo samo posamezne vrste, ampak celotni habitatni tipi. Izpostavljamo mokrišča (zasipanje, izsuševanje) in ekstenzivna travišča (intenzivno gnojenje, zgodnja košnja).
Gorska narava je zaradi zahtevnih geoloških in podnebnih zahtev zelo ranljiva. Problem hoje se močno pokaže na strmih množično obiskanih pobočjih, kjer se naredijo erozijska žarišča brez rastlinja. Pohodniki naj gorske rastline občudujejo na kraju samem, naj jih ne trgajo in ne izkopavajo. Zavedati se morajo tudi, da vsakršna hoja zunaj poti rastline poškoduje in uničuje.
Številne planike lahko vidimo na Tolminskem Migovcu in pod Kukom:
Pred stoletjem so planike v šopih prodajali na tržnicah
Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je bil iznos nekaterih gorskih rastlin zelo velik. Planike in tudi druge gorske rastline so posamezniki v šopih prodajali na tržnicah. Prav to je bil razlog, da so bile planike med našimi prvimi zavarovanimi rastlinskimi vrstami: na Kranjskem leta 1892, na Goriškem in Gradiškem leta 1896, na Štajerskem leta 1898. Na ta problem so se odzivale tudi gorske straže planinskih društev, ki so svoje člane in tudi druge pohodnike opozarjale na nesprejemljiva ravnanja. Naravovarstvena služba je z namenom ozaveščanja izdala vrsto plakatov o zavarovanih gorskih rastlinah in opozarjala na prepoved trganja. Za danes lahko rečemo, da so prizadevanja prejšnjih desetletij imela učinek, saj je med planinci večinoma uveljavljen kodeks, da se gorskih rastlin ne trga.
Pri Planinski zvezi Slovenije deluje posebna Komisija za varstvo gorske narave. Znotraj planinskih organizacij že vse od sredine prejšnjega stoletja delujejo tako imenovane gorske straže, kjer člani planinskih društev prav posebno pozornost namenjajo varstvu gorskih rastlin.
