Petek, 14. 6. 2024, 17.10
6 ur, 52 minut
Nasvet za izlet v hribe (54.)
Raduha, najboljši razglednik v Zgornji Savinjski dolini #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,46
Po tednih, pravzaprav mesecih nestanovitnega vremena z več dežja kot sonca je obet za ta konec tedna in celoten naslednji teden vendarle lepša, že skoraj poletna. Kot nalašč, da svojo kondicijo preizkusimo v gorah. In za trud je potrebna tudi nagrada – malica v planinski koči in razgled na vse strani neba. Siolov tokratni Nasvet za izlet v hribe v sklopu akcije Naj planinska koča (ne pozabite na glasovanje) ima oboje – to je Velika Raduha.
Pogled na Raduho z Robanovega kota.
Območja, prizadeta v lanskih poletnih poplavah, so varna za obiskovanje, tudi za pohodništvo, zato lahko letos obisk z bolj obremenjenih gorskih delov Slovenije usmerimo na Koroško in v Zgornjo Savinjsko dolino, so pred dnevi sporočili iz Planinske zveze Slovenije. In temu nasvetu sledimo in vas tokrat povabimo na najlepši razglednik nad Zgornje Savinjsko dolino, od koder bodo kot na dlani Peca, Golte, Menina planina, Dleskoškova planota, najvišji vršaci Kamniško-Savinjskih Alp, Olševa in seveda pod nami dolina reke Savinje. Gremo na Raduho. Najvišja točka, Velika Raduha, je na 2062 metrih nadmorske višine. Gre za najbolj zahodni dvatisočak v Kamniško-Savinjskih Alpah (KSA). Če so marsikje v osrčju KSA, Karavank in Julijjskih Alp še posamezna snežišča tudi pod dva tisoč metri nadmorske višine, pa so južna pobočja Raduhe že lep čas kopna in je vrh dostopen brez zimske opreme.
Na pol poti vzpona od kmetije Miklavc je koča na Loki. Od nje do vrha Raduhe pa je še ura in pol ali nekaj več.
Prva polovica vzpona gre delno po pešpoti delno po vlakah skoti bukov gozd. Strmina ne popušča.
Markiranih poti na Raduho je več. Dostop do večine izhodišč je precej oddaljen iz večjega dela Slovenije, imajo omejeno število parkirnih mest, do nekaterih se je potrebno peljati tudi po makadami. Tisti, ki radi nabirate kilometre in višinske metre, lahko krenete kar iz doline, a to pomeni štiri ure in pol ter več kot 1500 višinskih metrov vzpona (iz Luč ali od Rogovilca). Najkrajša pohoda na Raduho sta od planine Loka in Snežne jame (ura in pol ter okoli 600 višincev), a to pomeni osem kilometrov gorske makadamske ceste. Nekaj vožnje po makadamu vas čaka tudi, če izberete izhodišče na severni strani Raduhe in se po Solčavski panoramski cesti zapeljete do kmetije Bukovnik. Planinska pot s tega izhodišča (mimo koča v Grohotu in skozi Durce) vzame slabe tri ure (770 višinskih metrov). V naslednjih vrsticah pa vam predlagamo in opišemo "srednjo" možnost vzpona z južne strani – od kmetije Radušnik (oziroma izpod kmetije Miklavc). Cesta do teh dveh zadnjih kmetij v zaselku Strmec je asfaltira, hoje do vrha pa je za tri ure in nekaj več kot tisoč višinskih metrov.
V videu poglejte, kako je videti pohod na Raduho od Miklavca:
Prvi razgledi že po Loko – proti Menini planini.
Parkirno mesto najdemo nekje ob cesti, najlažje bo že malo pod kmetijo Miklavc (950 m), a pazimo, da ne oviramo lastnikom omenjenih kmetij dostopa s stroji na travnike in v gozd. Na križišču pri kmetiji Miklavc nas pričaka prva tabla, ki nas usmeri desno proti koči na Loki in Veliki Raduhi. Prvih nekaj minut hodimo še po asfaltni cesti, torej do kmetije Radušnik. Pri tej kmetiji pa krenemo desno na kolovoz v gozd. In že po nekaj korakih se klanec postavi pokonci. Čaka nas približno ura in pol strmega vzpona skozi bukov gozd, delno po pešpoti in delno po gozdnih vlakah. Pot je markirana, razcepi označeni. Prvi razgled na poti se nam pokaže pri križu na Cirkovnici (1245 metrov).
Malica v koči na Loki.
Ko dosežemo širšo makadamsko cesto, smo že tik pod planino Loka (nekateri pohod začnejo tu). Po cesti krenemo do koče na Loki (1534 metrov). Ta je od začetka junija do prvega oktobra odprta vse dni v tednu. Malo za šalo malo zares: če vas ujame dež, lahko greste v kočo ob malici, jabolčni zavitek je tako velik, da bo dež ponehal, preden ga zmažete. Za družbo pa imajo tudi tri razvajene mucke. No, za okrepčilo bo čas ob sestopu, najprej nas čaka še druga polovica vzpona.
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Na kočo na Loki se usmerimo levo navzgor v strm klanec. Pred nami je še druga polovica vzpona.
Zadnji del ture po grebenu do Velike Raduhe.
Za kočo se prek travnika vzpnemo strmo navzgor v smeri Velike Raduhe (na razcepu poti levo). Do vrha imamo vsaj še uro in pol. Najstrmejši bodo prav prvi metri. Bukov gozd smo pustili za sabo, pešpot se vije med ruševjem in borovci, kar pomeni, da se nam ves čas odpirajo razgledi v smeri proti jugu. Sprva še kar pridobivamo višinske metre, ko pa dosežemo greben Raduhe, pa je pred nami še zaključni zložnejši del vzpona. Greben Raduhe je namreč dolg kar tri kilometre, Velika Raduha pa je nekje na polovici. Kmalu se nam prek grebena prvič odprejo pogledi proti severu, na greben Olševe, navzdol proti Podolševi in kmetiji Bukovnik, najvišje ležeči kmetiji v Sloveniji. Pa tudi nazaj v smeri vzhoda proti Peci. Ob koncu vzpona nas čaka še nekaj minut strmejšega odseka na sam vrh.
Pogled prek grebena Raduhe v smeri severa – proti Solčavski panoramski cesti in mejnemu grebenu Olševe.
Velika Raduha, 2.062 metrov.
Celotna pot je tehnično nezahtevna, je pa zaradi strmine in dobrih tisoč višinskih metrov vendarle kar lep kondicijski izziv. A nagrada na vrhu toliko lepša! Če imate seveda srečo z vremenom in je sončen dan z dobro vidljivostjo (meni so razglede nekoliko zakrili oblaki). V smeri juga levo izstopa planota Golte, desno je Menina planina, vmes pa Zgornja Savinjska Dolina z Ljubnim in Lučami. Proti vzhodu bomo prepoznali Peco, proti severu pa mejni greben Olševe. Na zahodu je Dleskoškova planota, za njo najvišji vrhovi KSA (od Ojstrice do Skute), pod njo pa najožji del Zgornje Savinjske doline od Luč do Solčave in prva od treh ledeniških dolin v tem delu Slovenije – Robanov kot (Logarska dolina in Matkov kot sta bolje vidna s Solčavske panoramske ceste in Olševe, a tja vas povabimo enkrat drugič).
Izhodišče: kmetija Miklavc (950 m)
Višinska razlika po poti: 1.130 metrov
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Pogled proti nadaljevanju grebena Raduhe, za njo pa so v oblakih v smeri zahoda Dleskoškova planota, Ojstrica in drugi vrhovi KSA.
Sestop čez planino Arta in nato proti Loki.
Sestop lahko opravimo po isti poti, lahko pa si turo še malo podaljšamo. V tem primeru krenemo naprej po grebenu v smeri zahoda. In se začnemo kmalu strmo spuščati proti planini Arta (1564 metrov) in Snežni jami. Na pol poti do Arte, na robu grebena Raduhe, se nam odpre najlepši pogled v Robanov kot. Na planini Arta imamo dve možnosti – po gozdni pešpoti neposredno nazaj proti Loki ali pa še malo navzdol do Snežne jame in od te po gozdni cesti do Loke. Snežna jama, ki je globoka več kot kilometer (na nadmorski višini 1500 metrov), je za obisk odprta le julija in avgusta ob koncih tedna (9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00). Od planine Loka oziroma koče na Loki je nato sestop enak poti vzpona. Če zgornji del ture opravimo po krožni poti, skupaj naredimo skoraj 15 kilometrov in 1130 metrov višincev.
Pogled z vrha proti jugo, a sta levo Golte in desno Menina v oblakih.
