Petek, 9. 2. 2024, 17.40
3 tedne, 3 dni
Nasvet za izlet v hribe (40.)
Tri najlepše razgledne ture v spregledanem Posavskem hribovju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,73
Seveda nas hribolazce najbolj privlačijo Alpe, pa dvatisočaki, a tudi nižji hribi ponujajo lepe razglede in strmino ter višinske metre, ki poženejo kri po žilah. In zato je Predalpsko hribovje vzhodno od Ljubljane, torej Posavsko hribovje, neupravičeno kar nekoliko prezrto. Zdi se mi, da ga osvajajo predvsem domačini. Zato sem jih povprašal, kateri so najlepši posavski razgledniki, jih v tednu dni obiskal tudi sam in vam jih v tem članku predlagam za vaš naslednji hribovski podvig. Razglede poglejte v zgornjem videu.
Cerkvica in oddajnik na Kumu, najvišjem vrhu Zasavja.
Ste vedeli, da imata Posavsko hribovje in Dolenjska kar 17 tisočakov in še več kot 20 vrhov, višjih od 900 metrov? Številni zaradi gozda nimajo razgleda, spet drugi pa ponujajo take, da vas bodo kar presenetili. Z najvišje gore Posavskega hribovja, Kuma (1.220 metrov), je ob lepem sončnem vremenu in dobri vidljivosti neoviran pogled proti Julijskim Alpam, pa Kamniško-Savinjskim Alpah, proti Peci in Pohorju, v smeri proti jugozahodu vse do Snežnika. Ko se vzpenjamo nanj, takšnega razgleda ne pričakujemo. Tako kot tudi ne, da so lahko posavski vršaci pošten fizičen zalogaj. Če seveda pohod začnemo iz doline. Pravzaprav so do nekaterih izhodišč v dolini reke Save lahko pripeljete z vlakom.
Kako so videti vzponi na tri najlepše posavske razglednike:
Kum, zasavski Triglav
Planinski dom na Kumu, z razgledom do Julijcev in Snežnika.
Za vzpon na Kum se lahko pripeljemo skoraj do vrha (v Dobovec, Lontovž, Podkum), a ker si želimo pravo hribovsko turo, raje štartamo iz doline (Zidani most, Trbovlje, Hrastnik, Zagorje) ali iz Sobote (Nežina pot). Predlagam pot iz Trbovelj čez Čebulovo dolino, ki je najslikovitejša in najbolj raznolika. V približno treh urah vzpona se naredi 970 višinskih metrov.
Čebulova dolina.
Izhodišče je pri železniški postaji ob reki Savi (kjer lahko parkiramo ali pa se pripeljemo z vlakom), nato krenemo čez most in po cesti navzgor proti Dobovcu. Že za prvim ovinkom sta hribovska tabla in razcep. Lahko bi šli kar po asfaltni cesti čez Dobovec in Lontovž, a tega ne priporočam. Cesta je strma, pa še po asfaltu ni prijetno hoditi. Pravijo pa, da je za kolesarje vzpon na Lontovž primerljiv s tistim na Vršič. Na razcepu se raje usmerimo desno na pešpot na Kum čez Čebulovo dolino.
Zadnji del vzpona.
Najprej nas čaka 45 minut, morda ura, precej strmega vzpona po pobočjih doline reke Save. Tukaj boste dojeli, kako globoko je vrezala Sava. Steza je ozka in izpostavljena, zato velja nekaj previdnosti. Ko dosežemo Čebulovo dolino, strmina popusti. Zdaj se debelo uro vzpenjamo po slikoviti dolini z nekaj osamljenimi kmetijami, najprej po robu travnikov (pozimi je to prijeten vzpon po snegu), nato po makadamski gozdni cesti. Na koncu Čebulove doline (pri prostoru z nekaj mizami in klopmi za piknik) cesta zavije levo proti Lontovžu, mi pa krenemo desno na pešpot. Ta je spet nekoliko strmejša, pred nami je še zadnja slaba ura vzpona (vsi razcepi so lepo označeni). Oddajnik in cerkvica na Kumu se nam bosta pokazala šele tik pred koncem vzpona. Nagrajeni bomo z osupljivimi razgledi. Pod cerkvijo je planinski dom, ki je odprt tudi v zimskih mesecih (razen ob ponedeljkih).
Izhodišče: železniška postaja Trbovlje (250 m)
Višinska razlika po poti: 970 metrov
Čas hoje: tri ure
Zahtevnost: lahka markirana pot
Pogled s Kuma proti Kamniško-Savinjskih Alpam.
Mrzlica, savinjski ali knapovski Triglav
Mrzlica.
Če smo se že vzpeli na kralja Zasavja, na Kum, se moramo še na kraljico, na Lisco (948 m), ki jo najbolje poznamo po meteorološki postaji. Na ta vrh nad Sevnico se prav tako lahko zapeljemo skoraj do vrha (Cerje ali Razbor in Lisce), če pa želimo pravi pohod, več kot 700 višinskih metrov, pa izberemo vas Breg tik nad dolino reke Save. Tam je urejeno tudi parkirišče. Za vzpon bomo potrebovali manj kot dve uri.
Koča na Mrzlici.
Markacije nas usmerijo na gozdno cesto, ki se konča pri kmetiji, nakar se pohod nadaljuje po pešpoti. V dobre pol ure strmina popusti. Dosežemo vas Razbor in pred nami je kakšnih 20 minut hoje po asfaltni cesti do vasice Lisce. Od tu se že odpre pogled navzdol na dolino Save. Nad zadnjo kmetijo v vasi krenemo po sredini travnika navzgor (najstrmejši del vzpona), nad njim pa nas markacije vodijo na pešpot v gozd. Čeprav Lisca nima niti tisoč metrov, je strmina kar prava gorska. Malo pod vrhom dosežemo še cerkvico Sv. Jošta. Večji del poti hodimo skozi gozd, nato pa se nam kar naenkrat pokaže travnati in zaobljeni vrh Lisce. Tik pod njim sta tudi dve planinski koči in celo nogometno igrišče. Razgledi se odpirajo navzdol na dolino Save, proti jugu proti Gorjancem, proti severozahodu pa bomo prepoznali Kum in za njim v primeru dobre vidljivosti videli celo Julijske Alpe.
Izhodišče: lovski dom na Podmeji (724 m)
Višinska razlika po poti: 400 metrov
Čas hoje: ena ura
Zahtevnost: lahka markirana pot
Pogled s poti na Mrzlico proti Kamniško-Savinjskim Alpam in Peci (na desni).
Lisca, kraljica Zasavja
Koči na Lisci.
Če smo se že vzpeli na kralja Zasavja, na Kum, moramo pa še na kraljico, na Lisco (948 m), ki jo najbolje poznamo po meteorološki postaji. Na ta vrh nad Sevnico se prav tako lahko zapeljemo skoraj do vrha (Cerje ali Razbor in Lisce), če pa želimo pravi pohod, več kot 700 višinskih metrov, pa izberemo vas Breg tik nad dolino reke Save. Tam je urejeno tudi parkirišče. Za vzpon bomo potrebovali manj kot dve uri.
Markacije nas usmerijo na gozdno cesto, ki se konča pri kmetiji, nakar se pohod nadaljuje po pešpoti. V dobre pol ure strmina popusti. Dosežemo vas Razbor in pred nami je kakšnih 20 minut hoje po asfaltni cesti do vasice Lisce. Od tu se že odpre pogled navzdol na dolino Save. Nad zadnjo kmetijo v vasi krenemo po sredini travnika navzgor (najstrmejši del vzpona), nad njim pa nas markacije vodijo na pešpot v gozd. Čeprav Lisca nima niti tisoč metrov, je strmina kar prava gorska. Malo pod vrhom dosežemo še cerkvico Sv. Jošta. Večji del poti hodimo skozi gozd, nato pa se nam kar naenkrat pokaže travnati in zaobljeni vrh Lisce. Tik pod njim sta tudi dve planinski koči in celo nogometno igrišče. Razgledi se odpirajo navzdol na dolino Save, proti jugu proti Gorjancem, proti severozahodu pa bomo prepoznali Kum in za njim v primeru dobre vidljivosti videli celo Julijske Alpe.
Izhodišče: Breg pri Sevnici (220 m)
Višinska razlika po poti: 400 metrov
Čas hoje: ura in 15 minut
Zahtevnost: lahka markirana pot
Meterološka postaja na Lisci.
