Naj planinska koča
Petek, 19. 12. 2025, 16.30
2 tedna, 2 dneva
Nasvet za izlet v hribe (112.)
Ženiklovec, malo znan razglednik, a je nezahteven zimski vzpon #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,82
Ko nam je pred dnevi Planinska zveza Slovenije pri domu pod Storžičem osvežila spomin, kako varno pozimi na lažje in težje snežne ture v gore, sem sam novinarsko konferenco izkoristil še za čisto pravo planinsko turo. Od doma pod Storžičem sem se povzpel na Veliki Javornik oziroma Ženiklovec (1.716 metrov). Gre za malo poznani vrh med Storžičem in grebenom Košute, za katerega pa pravijo, da je nezahtevna in lepa zimska destinacija. Predvsem pa je vse leto manj obiskana, tako da tu najdemo mir.
Pogled z Ženiklovca proti zahodu
Zaradi megle in nizke oblačnosti v kotlinah in dolinah številni zdaj sončne žarke iščejo v hribih. Čeprav snega ni veliko, pa zimska pohodniška oprema vsaj v nahrbtniku ne sme manjkati. Za manj izkušene planince je najboljši nasvet: izberite nižjeležeče vrhove ali planinske koče, do katerih vodijo lažje poti. Vseeno imajo lepe razglede! Lep primer je tura, ki jo opisujem v naslednjih vrsticah. Iz Tržiča sem se zapeljal v Lom pod Storžičem in do Grahovš (800 metrov nadmorske višine), pod severno steno Storžiča.
Parkirišče v Grahovšah
Na koncu vasi Grahovše je večje urejeno plačljivo parkirišče (3,45 evra), kjer se lahko začne tura. Če ni snega, se lahko zapeljemo nekaj kilometrov višje po makadamski cesti. Nekaj manjših parkirišč je ob cesti, lahko pa se pripeljemo vse do doma pod Storžičem. Če štartamo iz Grahovš, je po markirani poti – delno po cesti delno po pešpoteh – debela ura hoje do planinskega doma pod Storžičem (1.123 metrov), ki je v pozimi odprt od koncih tedna (z njim upravlja PD Tržič).
V videu poglejte, kako je videti pot na Ženiklovec oziroma Veliki Javornik:
Pod proti domu pod Storžičem
Od tu se lahko krene tudi na Storžič, a ta vzpon je zahteven že poleti, pozimi pa je v primeru snega lahko prava alpinistična tura. Zato od koče krenemo v levo, v smeri proti Javorniškemu prevalu (1.465 metrov) in planini Javornik (1.550 metrov). Nad to se dviga Želinkovec oziroma Veliki Javornik. Javornikov je v Sloveniji več, zato temu vrhu raje rečemo Želinkovec – res ga poznajo le redki.
Večji del vzpona je po gozdnih cestah, zato gre za nezahtevno zimsko turo – če je sneg. Pred dnevi je bila snežna meja le približno 100 metrov pod vrhom. Od planinske koče do prevala je slaba ura vzpona. Serpentine ceste lahko v kopnih razmerah sekamo po nekaj bližnjicah, ki so markirane, a je pot slabo shojena. Na Javorniškem sedlu zavijemo levo in pohod nadaljujemo v smeri planine Javornik. Nekaj deset metrov naprej je še eno razpotje, kjer se znova držimo leve za planino (desno gre pot na Stegovnik, naravnost pa je nemarkirana neposredna pot na Želinkovec, ki pa ji je proti vrhu v snegu težko slediti).
Pri domu pod Storžičem krenemo proti Javorniškemu sedlu in planini Javornik.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Pogled s planine Javornik proti Storžiču
Nad planino Javornik je večja poseka, ki spominja na smučišče. Pravzaprav je Ženiklovec prav zato tudi priljubljen cilj za turne smučarje. Na vrhu te poseke pa je Želinkovec. Zadnji del vzpona tako naredimo po poseki navzgor. Ta del poti ni markiran. Čeprav je vrh manj obiskan, se bodo našle kakšne stopinje v snegu. Iz Grahovš je do vrha slabe tri ure in 900 višinskih metrov vzpona, od doma pod Storžičem pa 550 višinskih metrov (slabi dve uri).
S planine se po poseki povzpnemo na Ženiklovec.
Hitro nam je jasno, da je Želinkovec oziroma Veliki Javornik (1.716 metrov) res vrhunski razglednik. Proti jugu je nad nami mogočni Storžič, desno od njega pa Kriška gora. Proti vzhodu se nam že na vzponu odpre pogled do Kočne in preostalih najvišjih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp nad Jezerskim. Proti severu vidimo celoten greben Košute. Proti zahodu pa pogled prek Dobrče seže do Julijskih Alp s Triglavom in na nadaljevanje grebena Karavank (Begunjščica, Vrtača).
Pogled proti zahodu: za Dobrčo je Triglav, desno pa Begunjščica, Vrtača in greben Košute.
Izhodišče: izvir Hublja (250 metrov)
Višinska razlika: 900 metrov
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: tehnično nezahtevna delno markirana pot
Zemljevid planinskih poti na Ženiklovec najdete na maPZS.
S planine Javornik se vrnemo v dolino oziroma v Grahovše (Lom).
Na izhodišče se lahko vrnemo po isti poti, lahko pa si sestop nekoliko skrajšamo. S planine Javornik ne gremo proti domu pod Storžičem, ampak v smeri zahoda proti koči Pr' Zdravc. Pri tej se začne gozdna cesta proti Grahovšam. Vendar nas tik pred kočo markacije usmerijo levo navzdol v dolino, na pešpot, ki skrajša pot po cesti. Sledimo znakom za Lom in kmetijo Rekar. Ko malo nižje pridemo na cesto, se zdaj vse do doline držimo ceste. Sicer je še ena markirana bližnjica mimo kmetije Rekar, a je pot mimo kmetije onemogočena.
V dolini smo v uri in pol, največ dveh. Sestop je dolg približno šest kilometrov, celoten krog pa okoli 13 kilometrov.
Pogled na najdaljši slovenski gorski greben, na Košuto
