Naj planinska koča
Petek, 10. 10. 2025, 18.00
1 ura, 56 minut
Nasvet za izlet v hribe (106.)
Po najlepši, a malo obiskani poti na Ratitovec do naj planinske koče #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,67
V slovensko visokogorje je pohitela zima, a sneg hitro kopni. Vseeno je v teh dneh pametneje izbrati nekoliko nižje hribe, nenazadnje so na teh (vsaj ob koncih tedna) tudi še odprte planinske koče. Ena izmed njih je že tretjič nagrajena naj visokogorska koča, Krekova koča na Ratitovcu (1.642 metrov). Ta je ob koncih tedna odprta tudi vso zimo. Vsi poznamo pot iz Prtovča, a na slastne flancate in vrhunske razglede (poglejte v zgornjem videoposnetku), se lahko odpravimo še s številnih drugih izhodišč. Ena najlepših poti, primerna tudi v zimskih mesecih, ko je sneg, je s smučišča Soriška planina.
Razgled z Gladkega vrha proti Triglavu.
Na izhodišče ene daljših poti na Ratitovec, na Bohinjsko sedlo oziroma na smučišče Soriška planina, se zapeljemo iz doline Selške Sore ali pa iz Bohinja. Tu je izhodišče tudi za vrhove nad smučiščem (Možič, Lajnar, Šavnik …), a tokrat gremo v nasprotno smer, proti vzhodu. Lepo markirana pešpot, se začne nekaj deset metrov nižje od parkirišča (preden se začne cesta spuščati proti vasi Sorica).
Po podatku s planinske table na izhodišču pot do Ratitovca vzame tri ure in pol, a na najvišji vrh Altemaver (1.678 metrov) lahko pridemo v nekaj prej kot treh urah, do Krekove koče (1.642 metrov) in Gladkega vrha (1.667 metrov), ki je tik nad njim, pa v dobrih treh urah. Pot ni ne kondicijsko ne tehnično zahtevna, je pa kar dolga: v vsako smer devet kilometrov, do Ratitovca se naredi dobrih 500 višinskih metrov vzpona in še dobrih sto ob vračanju.
Krekova koča na Ratitovcu je bila tretjič izbrana za naj visokogorsko planinsko kočo v Sloveniji.
Najprej skozi "gobarski" gozd ...
Sprva je pot speljana po gozdnih cestah, po 20 minutah pa se nadaljuje po lepo uhojenih pešpoteh skozi mešani gozd, ki kar kliče gobarje. Ko je sezona, tu verjetno rastejo tudi jurčki, na začetku oktobra pa lahko vidimo številne rdeče mušnice. Ratitovec je nadaljevanje spodnjega bohinjskega grebena, ki pa se tu ne dvigne na več kot 1.700 metrov. Nad Kačjim robom (po dobri uri hoje) je vrh, imenovan Ovharn, visok 1.552 metrov, in z njega se odpre pogled proti Poreznu, Blegošu in navzdol na dolino Selške Sore.
... nato po razglednem grebenu.
Južna pobočja tega precej dolgega grebena v smeri od vzhoda proti zahodu so strma, severna nad Jelovico pa bolj položna. Po ne več kot 15-minutnem strmem vzponu dosežemo prvega od štirih glavnih vrhov Ratitovca, to je Kremant, 1.654 metrov. Dvignili smo se nad gozdno mejo, tu so obsežni travniki, s katerih se odpirajo izvrstni razgledi na vse smeri neba. Po osmih kilometrih – zadnji po grebenu so najlepši – osvojimo Altemaver. Še 20 minut naprej (sledi manjši spust in nato krajši vzpon) pa sta Krekova koča in Gladki vrh.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Večina, ki pride iz Prtovča se povzpne samo na Gladki vrh, a pravzaprav je najvišji vrh Ratitovca Altemaver.
Krekova koča je ob koncih tedna odprta tudi pozimi
Anica Lotrič
Koča je do 20. oktobra še stalno odprta, pozimi pa bo vsak konec tedna, čez novoletne praznike in nato čez prvomajske kakšnih 14 dni. Anica Lotrič z možen Lojzetom Lotričem, ki je predsednik Planinskega društva Železniki, kočo vodi že 28 let. A nista sama, poleti imajo štiri oskrbniške ekipe, skupaj s pomočniki jih je okoli 40 (ob koncih tedna jih včasih dela tudi osem). "Ne glede na vreme je pozimi koča odprta vse konce tedna. Pozimi imamo kar devet ekip, tako da pridemo na vrsto na mesec in pol. Pozimi je delo tu kar naporno. Je mraz, pa pot, pripeljati se ne da."
Izhodišče: Bohinjsko sedlo oziroma Soriška planina (1.207 metrov)
Višinska razlika po poti: 650 metrov (v obe smeri)
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Zemljevid planinskih poti na Ratitovec najdete na maPZS.
Brez flancatov na Ratitovcu ne gre.
Krekova koča je sicer med planinci najbolj znana po slastnih flancatih, ki jih naredijo od sto do 500 ali celo 600 ob lepih nedeljah. Nimajo pa flancatov že od nekdaj: "Bila je zelo lepa avgustovska nedelja in so ljudje spraševali, ali imamo kaj sladkega. In sem rekla, da znam narediti flancate, če le imamo vse sestavine. In tako se je začelo. A najprej smo jih delali samo na sončne nedelje, med delovniki ne. Pa se je prijelo. Ker ljudje kupujejo, jih zdaj delamo vedno," pove oskrbnica Anica, ki je potrdila, da je pot s Soriške planine najlepša. "Sorška je zame najlepša pot, ves čas je grebenska. Potem so še poti iz Pečane, iz Kloma, iz Dražgoš … Saj imamo veliko poti, se da priti iz veliko koncev. Ni treba samo iz Prtovča. Kdor nima rad, da je veliko ljudi, naj izbere eno takšno pot."
Oskrbnica Anica Lotrič o delu na koči in odprtosti koče pozimi:
Na poti gledamo tudi proti Poreznu in vrhovom nad Soriško planino.
Tura s Soriške planine je sicer del daljše 22-kilometrske planinske obhodnice Ratitovec, torej 22 kilometrov v eno smer, ki poteka od Jesenovca na vzhodu do Šavnika za zahodu, torej tudi čez Gladki vrh, Altemaver, Kremant in Kačji rob, prek katerih se po poti pristopa vrnemo nazaj na naše izhodišče na Soriški planini. Še namig za zaključek izleta: v dolino se vsaj zdaj (če se niste že prej) zapeljite na južno stran, torej proti Železnikom in ne Bohinju. Velja se vsaj za kratko ustaviti v idilični hribovski vasi Sorica. Od tu se namreč vidi celoten prehojen greben, če dobro pogledamo tudi samo Krekovo kočo na Ratitovcu.
