Naj planinska koča
Petek, 14. 11. 2025, 19.00
7 minut
Nasvet za izlet v hribe (108.)
Kamniški Dedec, samoten razglednik, na katerega gredo le redki #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Kamniški Dedec je res izvrsten razglednik, tako na Kamniško sedlo, Brano in Planjavo.
Zadnja dva tedna nas je ljubitelja gora jesensko vreme res razvajalo. Upam, da ste to izkoristili! Jaz sem in zdaj imam za vas nekaj novih vrhunskih pohodniških idej. Od maja do oktobra redno vsak petek v naši rubriki Nasvet za izlet v hribe opišemo eno turo, občasno pa jo bomo tudi v hladni polovici leta. Tokratna ideja je za vse tiste, ki imate radi samotne, malo obiskane pešpoti in vrhove. Kamniški Dedec vas bo obenem navdušil še z razgledom, morda z najlepšim v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Prvi del poti je enak vzponu na Kamniško sedlo, mimo spodnje postaje tovorne žičnice in do razpotja V klinu.
Slovenija ima številne zanimive kotičke, nižje in višje hribe ter gore, zato res ni nujno, da se vsi drenjamo na istih vrhovih, kot je bilo pretekli konec tedna na Debeli peči. Na Kamniškem Dedcu se medtem lahko zgodi, da boste sredi tedna povsem sami. In četudi bomo s tem člankom naredili nekaj reklame za to goro v Kamniško-Savinjskih Alpah, bo tako tudi ostalo. Ker širše množice ponavadi ne izbirajo nemarkiranih poti. Ta je obenem še precej strma. Čeprav ima Kamniški Dedec le 1.583 metrov, pa je vzpon nanj zavidanja vreden.
V videu poglejte, kako je videti pot na Kamniški Dedec:
Pri tej tabli zapustimo markirano pot na Kamniško sedlo in se usmerimo desno po nemarkirani stezi, kjer je jeseni precej listja.
Izhodišče za turo na Kamniški Dedec je Kamniška Bistrica. Pri planinskem domu je od nedavno parkiranje plačljivo (deset evrov plus stroški aplikacije Easypay, torej skupno 11,50 evra za celodnevno parkiranje). Prvi del poti je enak vzponu na Kamniško sedlo. Koča na njem je, tako kot večina visokogorskih koč, ta čas že zaprta. Sprva se torej držimo smerokazov za sedlo in hitro zagrizemo v klanec, ko se je treba po markirani pešpoti najprej povzpeti do spodnje postaje tovorne žičnice za omenjeno kočo. Dvajset minut strmine za ogrevanje! Nato strmina popusti in se kakšnih 40 minut zložno vzpenjamo nad potokom Sedelšček, vse do razpotja, imenovanega V klinu. Za nami je dobrih 400 višinskih metrov.
Ko prečkamo potok, nas čaka takšen cikcak vzpon po strmem pobočju.
Na tem razpotju, kjer je glavna, markirana pot naravnost proti Kamniškemu sedlu, Brani in Planjavi, za vzpon na Kamniškega Dedca pa tu zavijemo po slabše vidni nemarkirani poti v desno. Tu moramo biti nekoliko pozornejši, da ne zgrešimo poti, še posebej zdaj, ko je na tleh precej listja. Seveda si lahko pomagamo s klasičnim ali digitalnim zemljevidom, kjer so vrisane vse poti, tudi ta na Dedca. Čez nekaj deset metrov sledi naslednje razpotje, še slabše vidno, ko se usmerimo proti potoku Sedelšček, ki priteče iz Repovega kota. Na drugi strani bomo že od daleč videli pot na Kamniški Dedec. Ponavadi potok nima veliko vode, vseeno pa pri prečkanju velja nekaj previdnosti.
Pri lovski koči se prvič odpre pogled na Kamniško sedlo in Brano.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Lovska koča je približno na polovici poti. Za njo se začne najstrmejši del poti, kjer je treba biti pozoren predvsem na sestopu.
Ko pridemo prek potoka, se zdaj spet lepo vidna pot kakšnih 20 minut vije cikcak po strmem pobočju. Na lepi razgledni točki dosežemo lovsko kočo. Tu se nam prvič odpre pogled na Kamniško sedlo in Planjavo na desni ter Brano na levi. Lovska koča je na nadmorski višini nekaj čez 1.200 metrov, vzpeli smo se že za 600 višincev. Brana in Planjava pa se dvigata še več kot tisoč metrov nad nami. A naš cilj je zaobljena špica na drugi strani, zgoraj nad drevjem.
Dobrih deset minut pred vrhom se nam ta tako pokaže izza dreves.
Za lovsko kočo gre zares! Pot gre zdaj skoraj navpično v klanec. Vsaj kakšnih 40 minut. Nato se za krajši čas položi. Kmalu osvojimo še en poimenovan vrh, Črni vrh, ki ima 1.463 metrov. Ker je poraščen z drevjem, nima najboljših razgledov. Kamniški Dedec zdaj ni več daleč, vidimo ga že izza dreves. Po še enem zložnejšem odseku poti nato sledi zaključni vzpon. Dosežemo tudi greben in sončno lego (več kot 80 odstotkov vzpona je namreč v senci). Zadnjih deset minut je znova strmejša pot in na dveh krajših odsekih je izpostavljeno, kjer si je treba nekoliko pomagati tudi z rokami. Uradno je ta vzpon delno zahtevna neoznačena pot v dolžini dveh ur in 45 minut.
Kamniški Dedec ima sicer le 1.583 metrov, a je vzpon zavidanja vreden. V smeri vzhoda se nam odpre pogled proti Lučkemu Dedcu.
Izhodišče: Kamniška Bistrica (601 meter)
Višinska razlika po poti: 650 metrov (v obe smeri)
Čas za vzpon: dve uri in pol
Zahtevnost: tehnično nezahtevna nemarkirana pot
Zemljevid planinske poti na Kamniški Dedec najdete na maPZS.
Med tednom se lahko zgodi, da bomo na vrhu povsem sami.
Na vrhu nam je jasno, da se je bilo vredno potruditi. Kamniški Dedec je res vrhunski razglednik. Sam sem ga imel pred dnevi eno uro samo zase. Občudujemo lahko večino najvišjih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp: Planjavo, Brabo, Grintovec, Kalški greben, Kompotelo, Konj, Rzenik, Lučki Dedec in še bi lahko naštevali.
Sestop opravimo po poti pristopa (na najstrmejšem delu moramo biti pozorni, da nam ne zdrsne): čez Črni vrh in mimo lovske koče, kjer lahko naredimo še en postanek za razglede. Ko sami opazujemo Brano in Planjavo, je res nekaj posebnega. V gorah najdemo mir. Ta pot je res samotna.
S Kamniškega Dedca se odpre pogled na Planjavo, v ozadju je tudi najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp Grintovec.
