Naj planinska koča
Petek, 5. 9. 2025, 19.00
2 tedna, 4 dni
Nasvet za izlet v hribe (101.)
Na kralja Karavank, Stol, samo pogumno kar iz doline #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,10
Pogled z Malega Stola na najvišji vrh Karavank, na 2.236 metrov visok Stol
September je v gorah lahko najlepši mesec leta, zato nikar ne pospravite pohodne obutve. Pohitite pa z glasovanjem za naj planinsko kočo 2025, saj akcija Planinske zveze Slovenije in siol.net poteka samo še do 10. septembra. Na turi, ki vam jo predlagamo ta petek, sta dve koči: Valvasorjev dom pod Stolom, pred leti že nagrajen, in Prešernova koča na Malem Stolu. Stol je najvišji vrh Karavank. Gre za tehnično nezahteven pohod, kondicijsko pa je kar pravi zalogaj, še posebej če začnemo v dolini pri Završniškem jezeru.
Jezero Završnica, spodnje izhodišče za vzpon na Stol
Najpogostejše izhodišče za vzpon na kralja Karavank, torej na najvišji vrh mejnega grebena med Slovenijo in Avstrijo, je Valvasorjev dom. Da bi našo lepo naravo čim manj obremenjevali, pa pogosto svetujemo, da se v gore odpravimo kar iz doline. Tako lahko za turo na Stol izberemo kar veliko urejeno parkirišče ob akumulacijskem jezeru Završnica (640 metrov nadmorske višine) nad Žirovnico. Celodnevno parkiranje tam stane deset evrov (mimogrede: po novem je plačljivo tudi parkirišče pri domu v Kamniški Bistrici). Je pa enaka cena, če se zapeljemo višje po makadamski ceni do omenjenega Valvasorjevega doma. Za vzpon iz doline na Stol bomo potrebovali približno štiri ure, pri tem pa bomo naredili 1.630 višinskih metrov (sedem kilometrov in pol).
V videoposnetku poglejte, kako je videti krožna pot na Stol:
Poteka že 11. sezona akcije Naj planinska koča, ki jo pripravljata Siol.net in Planinska zveza Slovenije. Glasujete lahko tukaj. Združujemo ljubitelje hribov, spodbujamo k obiskovanju gora in koč ter širimo zavest o varnem in odgovornem odnosu do narave. Glasovanje poteka samo še do 10. septembra!
"Prijazno" sporočilo še pod Valvasorjevim domom
Z izhodišča krenemo mimo zapornice po sprva še asfaltirani cesti navzgor, a le 200 metrov, kjer se levo prek pašnika odcepi markirana pešpot, ki se nadaljuje skozi gozd. Na skalah nas bosta kmalu pričakala napisa "trpite" in "le potrpite". Prav mogoče je, da boste malo res trpeli. Čeprav Stol velja za nezahteven pohod. Je tehnično nezahteven pohod, a precej strm, zato je zanj potrebna prava hribovska kondicija. Na tej turi res naredimo nekaj za svoje telo!
Valvasorjev dom pod Stolom
V uri smo pri Valvasorjevem domu pod Stolom (1.174 m), ki je bil pred leti dvakrat nagrajen za naj planinsko kočo. Če bi turo začeli od tu, bi si jo skrajšali za 500 višincev. Ta dom Planinskega društva Radovljica je stalno odprt od aprila do oktobra, v zimskem času pa občasno. Pri koči je razpotje poti. Za vzpon običajno izberemo pol ure oziroma kilometer krajšo Žirovniško pot, za sestop pa Zabreško.
Z Žirovniške planine se nam odpre vrhunski pogled proti Bledu.
Za vzpon na Valvazorju ali Žirovniški planini izberemo Žirovniško pot, sestopili pa bomo po Zabreški.
Celotna tura je lepo markirana. Zdaj sledimo markacijam v smeri Žirovniške planine, do te se teren celo malo poravna. Nekaj minut hoje naprej od Valvazorja se prvič odpre pogled navzdol proti Bledu. In nato še enkrat, ko dosežemo Žirovniško planino (1.200 metrov). Tudi tu je razpotje z enakima dvema izbirama kot pri domu: levo navzgor po Žirovniški poti in naravnost po Zabreški poti, torej proti Zabreški planini. V tem članku opisujemo krožno pot: po Žirovniški gor in po Zabreški dol.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Na Prižnici bo počitek na klopci že dobro del. Razgled pa bo še lepši kot spodaj na planini.
Strmina na Žirovniški poti ne popušča. Gre vertikalno po jugozahodnem pobočju Stola in sosednje Belščice. Od Valvasorjevega doma pa do vrha Stola je za približno tri ure hoje. Nekje na polovici je lepa razgledna točka Prižnica (1.652 m), kjer bo počitek na klopcah še kako prijal. Od tu se odpre res lep pogled na Bled, Ljubljansko kotlino, Julijske Alpe …
Zadnji del vzpona: po grapi med Stolom na levi in Malim Stolom na desni strani
Malo nad Prižnico se začne ozka in strma pešpot počasi obračati proti vzhodu. Gozd je že nekaj časa pod nami, zdaj bo tudi pas ruševja in vstopili bomo v travnat in kamnit svet Karavank. Pred nami bo grapa med Stolom na levi in Malim Stolom na desni strani. Poti sta tu dve: po grapi ali pa desno po grebenu na Mali Stol oziroma do Prešernove koče. Če želimo najprej osvojiti vrh, krenemo kar po kamniti grapi, ki je tudi malo manj strma.
Pogled s Stola na avstrijsko stran: navzdol na Celovško kočo in Ovčji vrh nad njo
Na sedlu med obema Stoloma je zadnje razpotje. V levo se odcepi pot na vrh. Do njega je še deset minut hoje. Na Stolu (2.336 m) najdemo žig in vpisno knjižico, malo pod vrhom pa je na avstrijski strani tudi večji križ. Ob lepem sončnem vremenu so z vrha res izvrstni razgledi: po celotnem grebenu Karavank, na Ljubljansko in Celovško kotlino, pa na Julijske Alpe … Če pa vrh grebena zavijejo oblaki, se lahko zgodi, da ne bomo videli prav veliko. Pa še vetrovno in mrzlo je lahko. Sam sem pred dnevi videl samo na avstrijsko stran do Celovške koče in Ovčjega vrha oziroma Kozjaka nad njim.
Izhodišče: jezero Završnica (640 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.630 metrov
Čas za vzpon: štiri ure
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Zemljevid planinskih poti na Stol najdete na maPZS.
Malica v Prešernovi koči
S Stola sestopimo do sedla med obema Stola in od tam na Mali Stol (2.187 m) do Prešernove koče (2.177 m). Tu je prva koča, poimenovana po Francetu Prešernu, stala že leta 1909. Je stalno odprta od začetka junija do konca septembra. V koči se bomo v primeru hladnega dne pogreli in okrepčali s pravo planinsko malico. Tik ob koči nas smerokaz za Valvasorjev dom usmeri navzdol po travnatem pobočju na Zabreško pot.
Prešernova koča na Malem Stolu je odprta do konca septembra.
Sestopimo čez Zabreško planino.
Ta nas sprva vodi po jugovzhodnem pobočju Stola in tako se nam odprejo pogledi proti vzhodu na Vrtačo, Zelenico s Srednjim vrhom, Begunjščico in Dobrčo, v daljavi pa bomo videli tudi greben Košute. Ko se pot obrne v desno, se začnemo strmeje spuščati proti Stari in Zabreški planini (1.225 m). Ta je še en lep planinski balkon. V času pašne sezone se da tudi ti okrepčati. Z Zabreške planine po položni poti nadaljujemo proti Žirovniški planini in Valvasorjevemu domu, od tega pa po poti pristopa na izhodišče. Z Zabreške in Žirovniške planine v dolino vodi tudi več nemarkiranih poti.
Na sestopu se nam odpre pogled na Vrtačo, Zelenico in Begunjščico, v ozadju sta Košutica in greben Košute.
