Petek, 20. 12. 2024, 19.30
3 ure, 38 minut
Nasvet za izlet v hribe (73.)
Zimski družinski pohod na Poldanovec, morda s presenečenjem #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
Poldanovec (1.299 metrov) je manj znan vrh na Trnovskem gozdu, a izvrsten razglednik proti predalpskemu hribovju in Julijskim Alpam. Če pa nam zagode megla, lahko na njem uzremo res poseben in redek pojav – glorijo. Vzpon na to goro je nezahteven in primeren za vse generacije tudi pozimi in po snegu. Kot nalašč ideja za božično-novoletne praznike.
Po snegu po markirani gozdni cesti na Poldanovec
Obljuba dela dolg, da tudi pozimi občasno obudimo našo petkovo pohodniško rubriko Nasvet za izlet v hribe. Še posebej pred prazniki, ko bo več časa za družinski pobeg v naravo, v hribe. V minulih dveh zimah smo vam že predstavili nekaj nezahtevnih zimskih planinskih tur za vse generacije. Najlažji so pohod v Tamar, do koče v Krnici, na Stari Ljubelj, Zajamnike, z Rogle na Lovrenška jezera, tudi na Komno (koča je čez praznike odprta). Precej obljudena je še Tromeja, pa novoletna klasika Ratitovec.
Gremo na Poldanovec!
Jeseni smo opisali pot na planino Dolga njiva in Plešivec, pa na vrhove nad Soriško planino, tudi ti dve turi sta izvedljivi po snegu. Ob koncih tedna in za praznike vas pričakuje tudi oskrbnik Orožnove koče. V zamejstvu so pozimi priljubljene poti do koče Zacchi, na Višarje, Dobrač, tudi na Ojstrnik. V smeri Primorske je lahko zasnežen seveda Snežnik, pa Trnovski gozd. Pot po robu te planote smo spoznavali konec prejšnje zime, zdaj gremo še v notranjost teh mrzlih gozdov nad Vipavsko dolino. Golaki so najbolj priljubljeni, širši javnosti pa je manj znan Poldanovec.
V videoposnetku poglejte, kako je videti zimski pohod na Poldanovec:
Smučišče Lokve
Zagotovo Poldanovec (1.299 metrov) poznajo Goričani. Do izhodišča je iz Nove Gorice slabe pol ure vožnje. Izhodišče so Lokve, ki jih Goričani poznajo predvsem po smučišču. Tu so se namreč učili smučati, tu sta prve zavoje naredila tudi olimpijca Jure Franko in Ana Bucik. Danes je sicer ostala samo še ena proga, dolga 175 metrov, ki ima sto višinskih metrov. Ker je snega iz leta v leto vse manj, redkeje obratuje. Imajo sicer mrzle dneve, a le dva snežna topova in so brez vodnega zajetja. Če ni primeren za smučanje, pa je za sankanje in dričanje po ta zadnji. Domačini pravijo, da sta za to dovolj dva centimetra snega.
Vzpon po zasneženi gozdni cesti na Poldanovec. Ta se dviga precej zložno.
Tik pod vrhom nas tabla s ceste usmeri na pešpot.
Iz zaselka Lokve (965 metrov) gremo torej na pohod na Poldanovec. Parkiramo lahko kar pri smučišču, kjer je precej prostora. Če pa želimo turo skrajšati za približno pol ure, se zapeljemo naprej po asfaltni cesti v smeri zaselka Lazne. Ko se nekaj minut vožnje višje z asfaltne ceste v desno odcepi druga gozdna cesta (1.060 metrov), opazimo tablo za Poldanovec. Tu se začne markirana pot. Na tabli piše dve uri in pol za vzpon, a je realno od tam le ura in pol (več kot dve uri je, če krenemo iz vasi). Označena pot gre večji del po široki gozdni cesti, ki se zložno vzpenja in je tudi v primeru snega lahko prehodna in brez težav sledljiva.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videoposnetkov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Poldanovec, 1.299 metrov
Ko se cesta poravna oziroma začne spuščati, smo na polovici vzpona. Prišli smo do Mojske drage, ki je eno od številnih mrazišč na Trnovskem gozdu. Za ta je značilen temperaturni obrat, višje tako rastejo listavci, v globeli pa iglavci. Na razpotju cest, kjer sta dve informacijski tabli, markirana pot zavije v desno po vzhodnem robu drage. To izberemo za vzpon, sestopili pa bomo po zahodnem robu mrazišča. Ko hodimo okrog njega, se nam za bukvami že pokaže vrh Poldanovca. Na drugi strani Mojske drage nas tabla usmeri strmo navzgor, zapustimo torej gozdno cesto in zadnjih 15 minut vzpona (50 višinskih metrov) naredimo po pešpoti. Če bomo krenili od smučišča, bomo na Poldanovcu v približno dveh urah, če pa z začetka markirane poti, pa v največ uri in pol.
Izhodišče: Lokve (965 metrov)
Višinska razlika po poti: 350 metrov
Čas za vzpon: ura in pol
Dolžina: 12,5 kilometra (s sestopom)
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Pogled s Poldanovca v smeri jugovzhoda nad Trnovski gozd
Namesto razgleda na Julijce – glorija
Poldanovec ni najvišji vrh v tem zahodnem delu Trnovskega gozda, je pa najboljši razglednik. Pogled je prek prepadnega roba planote, navzdol na Gorenjo Trebušo in proti severu vse do Julijskih Alp. Če seveda ujamemo jasen dan. Pogosto pa se zgodi, da bo na južni strani Trnovskega gozda in spodaj v Vipavski dolini sončno, na severni strani pa megla oziroma nizka oblačnost. To se je zgodilo tudi meni, ko sem se vzpel na ta vrh. Tako nisem imel razgledov, prikazala pa se mi je glorija.
Glorija je dokaj redek svetlobni pojav v visokogorju, ki nastane na zgornji meji megle oziroma nizke oblačnosti, ko je ta obsijana s soncem. Okoli naše sence se tako pojavijo mavričasti krogi.
Za sestop s Poldanovca se lahko vrnemo po poti pristopa ali pa krenemo z vrha po isti poti le nekaj deset metrov, nato pa se držimo desne in pot nadaljujemo po robu planote. Po ozki stezi se počasi spuščamo proti Mojski dragi. Kmalu dosežemo razpotje. Krenemo v levo navzdol, dosežemo mrazišče in ga nato obkrožimo po drugi strani kot prej. Ko smo znova na razpotju z dvema informacijskimi tablama, pa se v dolino vrnemo po poti pristopa.
