Petek, 16. 2. 2024, 16.00
7 mesecev
Nasvet za izlet v hribe (40.)
Pravi križev pot, a za nagrado nebeški razgled – Višarje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,96
Svete Višarje, romarska, smučarska in zagotovo tudi pohodniška destinacija
Nezahtevne in varne zimske ture je ta čas kar težko najti, saj je v dolini in na prisojnih legah že prava pomlad. A smo jo našli, še tretjo v zamejski Sloveniji. Svete Višarje (Monte Lussari) so že stoletja romarska točka, pozimi tudi priljubljeno smučišče. Vzpon iz doline je ob precejšnji strmini fizični izziv, v zimskih pogojih še nekoliko bolj. Je pa zato nagrada toliko več vredna – nepozaben razgled za 360 stopinj.
Samo poglejte ta osupljiv pogled z vrha Višarij:
Višarje in pogled proti Karnijcem
Po Dobraču in koči Zacchi vas v petkovem Siolovem povabilu na rekreacijo v gore zdaj povabimo še na eno zimsko turo v zamejsko Slovenijo. Če se marsikdo sprašuje, kaj bo počel v času zimskih počitnic v Kranjski Gori, kjer je snega samo še za vzorec, pa je streljaj čez mejo vendarle še moč najti pravo zimsko pravljico. Prisojna pobočja so resda kopna vsaj do 1.500 metrov, na osojnih pa je sneg tudi še nižje. In pohod na Svete Višarje (Monte Lussari) po romarski poti iz Žabnice (Camporosso) je kljub desetim stopinjam v dolini še naprej pravi zimski vzpon, saj brez derezic ne bo šlo, po uri in pol vzpona pa nas pričaka prava snežna pravljica. Višarje so lahko destinacija za vso družino. Če niste za pohodništvo, lahko izberete smučanje ali pa se z gondolo zapeljete na vrh samo na sneg in sonce, na kavo ali kosilo in razglede.
Poglejte, kako je videti pot na Višarje in kakšne so trenutne razmere:
Vzpon po romarski poti, ki je najprej kopna, nato poledenela
Primož Roglič je na Višarje junaško kolesaril iz Ovčje vasi (od planine Lussari navzgor je ta čas cesta del smučišča), iz Žabnice pa še stoletja poteka romarska pot, imenovana tudi nebeška pot. V dveh urah, morda dveh in pol iz doline do vrha premagamo dobrih 900 višinskih metrov. Na dolžini šestih kilometrov in pol. Strmina je vsaj dve tretjini poti precejšnja. Malo za šalo in malo zares - je res pravi križev pot. Ob poti so res postavljene postaje križevega pota, na prvih sedmih so v kapelicah poslikave slovenskega slikarja Toneta Kralja.
Zadnje pol ure po pešpoti z razgledi
Izhodišče ture je v vasi Žabnice. Čez mejni prehod Rateče se zapeljemo do Trbiža (Tarvisio), čezenj in na koncu, še pred krožiščem in spodnjo postajo gondole, zavijemo na ulico Lussari (levo za trgovino Eurospar). Via Lussari se po sto metrih konča s parkiriščem na desni strani. Pohod začnemo po asfaltirani cesti mimo zadnjih hiš. Za njimi je s kamnitim stebrom z angelom označen začetek romarske poti na Višarje. Pred nami je vsaj ura in pol strmega vzpona po makadamski gozdni cesti. No, makadamski poleti, v tem času že po 20, morda 30 minutah pridemo do povsem poledenele ceste, ko si je treba nadeti derezice. Nekaj višje led vendarle zamenja snežna podlaga. Gre za senčno grapo, pot je precej shojena, zato razmere ostanejo zimske še lep čas po zadnjem sneženju.
Pogled proti jugu. Gora z "amfiteatrom" je Kamniti Lovec oziroma Cima del Cacciatore, kamor je poleti vredno podaljšati turo.
Pogled od Viša do Montaža
Po približno uri in pol smo pod sedežnico in za naslednjim zavojem tik pred planino Lussari, kjer se kot blisk spuščajo smučarji. Tu nas table in markacije usmerijo na ožjo pešpot (številka poti 613), ki je tudi v snegu lepo shojena. Do vrha je še pol ure vzpona, zdaj že po soncu in v pravi zimski pravljici. Desno je sedežnica, levo pod nami smučišče. Ob pogledu nazaj uzremo Mangart. Ko se dvignemo do sedla Lussari, na naslednjem razpotju nadaljujemo desno proti Višarjam. Levo se spusti pot na Kamniti Lovec (Cima Cacciatore, 2.071 metrov). Zadnji položni del poti vodi ob lesenem plotu visoko nad cesto oziroma v tem času smučiščem, ki ga kmalu prečimo (nekaj pazljivosti, da nas ne podre kak smučar). Za naslednjim ovinkom pa že uzremo cerkvico, več gostinskih objektov in zgornjo postajo gondole. Dobrodošli na Višarjah.
Pogled proti zahodu. Levo je Montaž, desno pa Poldašnja špica. Na oba vodita zahtevni pešpoti.
Izhodišče: Žabnice/Camporosso (858 metrov)
Višinska razlika po poti: 900 metrov
Čas hoje: dve uri in pol
Zahtevnost: strma markirana pot
Razgledi za 360 stopinj
Panorama z Višarij. Od Montaža povsem levo do prvega vrha v Karnijskih Alpah, Ojstrnika, povsem desno.
Za cerkvijo se povzpnemo še na najvišjo točko (1.766 metrov), kjer je križ. Tik pod njim se nam odpira najlepši razgled. Na vse strani neba. V smeri juga so zadnji vrhovi zahodnih Julijskih Alp (Kamniti Lovec, Viš, Špik Hude police in Montaž). Proti zahodu je najbližja in najbolj izstopajoča špičasta Poldašnja špica (Jof di Miezegnot). Na drugi strani Kanalske doline se v smeri severozahoda začnejo Karnijske Alpe, prva gora v tej gorski verigi je Ojstrnik, ki ga prepoznamo po golem zaobljenem vrhu (samo ta je še zasnežen). V smeri severovzhoda ne bo težko prepoznati "podrte gore" Dobrač, proti vzhodu pa se nad Ratečami dvigajo zadnji vrhovi Karavank (od Tromeje do Kepe), v Julijcih pa je najbolj izstopajoč mogočni Mangart, levo od njega pa Ponce (pod njimi so Belopeška jezera in pot do koče Zacchi).
Vzemite si čas za razglede, sonce, morda malico (gostišče Al Convento vodi Slovenec Jure Prešeren, pravijo, da imajo odličen tiramisu). V dolino sestopimo po isti poti.
Ob popoldanskem sestopu je pogled proti Mangartu in Poncam še lepši.
Ne spreglejte še več nezahtevnih zimskih tur:
