Petek, 22. 9. 2023, 13.10
1 leto, 2 meseca
NASVET ZA IZLET V HRIBE (32.)
Pohod na Ciprnik z najlepšim pogledom na Planico
Ob televizijskem ogledu planiških poletov se marsikdo vpraša, od kod so posneti prekrasni panoramski posnetki Planice in Tamarja. Odgovor je s Ciprnika (1.745 m). Med pohodniki je sorazmerno prezrta gora, pa čeprav se s sosednjim Vitrancem dviga nad turistično obleganima Planico in Kranjsko Goro. V prvih dveh tretjinah poti iz Jasne boste pošteno preverili svojo hribovsko kondicijo.
Vzpon iz Jasne čez Mali in Veliki Vratnik je precej strm. Na Vitranc in Ciprnik sta speljani dve markirani poti - iz Jasne in Kranjske Gore (lovska pot iz Planice v spodnjem delu ni markirana), ki ju lahko združimo v poldnevno krožno turo. Za vzpon iz Jasne boste potrebovali od dve do tri ure (odvisno, kako hitri ste), pri tem pa boste naredili 960 višinskih metrov. Sestopi se z Vitranca po kranjskogorskem smučišču. Parkira se ali v Jasni ali pa v Kranjski Gori in se sprehodi ob cesti do izhodišča, ki je pri manjšem jezu v Jasni oziroma pri novi brvi čez Pišnico.
Vzpon iz Jasne pomeni pohod prek celotnega grebena Vitranca. Ciprnik je namreč na njegovem zahodnem delu (bolj zahodna točka je samo še Visoka Peč). Že po nekaj minutah se pešpot nad jezerom Jasna začne strmo vzpenjati po vzhodnem delu grebena - čez Mali in Veliki Vratnik. Pot je markirana, razpotja so označena s tablami za Ciprnik oziroma Vitranc. Levo navzdol se nam nekajkrat odpre pogled na dolinico Male Pišnice. Strmine je za debelo uro, sicer gre pot cikcak, a je vseeno precej naporna. Na posameznih odsekih je tudi slabše vzdrževana oziroma precej ozka, zato je potrebno nekaj pazljivosti, da ne pride do zdrsa. Ko bomo višje na grebenu, se nam bo odprl pogled tudi na desno, nad Kranjsko Goro. Malo pod vrhom grebena je urejena tudi razgledna ploščad.
Ena od razglednih točk s poti po robu grebena na Kranjsko Goro in Karavanke
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Mojčin dom V uri in pol, največ dveh dosežemo Mojčin dom na Vitrancu (1.555 m). Pravijo mu tudi balkon Triglavskega narodnega parka. Zgrajen je bil leta 1958. Poleti je odprt vse dni v letu, spomladi in jeseni (do novembra) pa ob koncih tedna. V neposredni bližini je tudi opuščena enosedežnica Vitranc II, ki je ena najstarejših tovrstnih na svetu (1958). Že kakšnih 20 minut pod Mojčinim domom je najhujša strmina za nami, prijetnejše pa je tudi nadaljevanje poti.
Zadnjih deset minut vzpona Pred nami je še dobre pol ure hoje po vrhu grebena, ko naredimo še slabih 200 višinskih metrov. Od doma nadaljujemo naprej proti zahodu, mimo razcepa za Kranjsko Goro in že omenjene enosedežnice. Ta del poti je malo po ravnem, malo gor, malo dol, tako da je korak precej hiter. Nekje na sredini tega odseka je vrh, imenovan Vitranc (1.637 m). Zadnjih 10, 15 minut sledi še nekaj malo strmejšega vzpona v pasu ruševja, ki pa ni pretirano zahteven, pa čeprav je na krajšem odseku varovan tudi z jeklenico, ki pa ni potrebna. Že malo pod vrhom se nam prvič odpre pogled proti planiškim skakalnicam.
Panorama v smeri juga: levo Prisojnik, nato Mala in Velika Mojstrovka in na sredini Jalovec
Dve vrhunski turi z bližnjega Vršiča:
Ciprnik Ob lepem vremenu in dobri vidljivosti je razgled s Ciprnika za čisto desetko, pa čeprav ne gre za veliko nadmorsko višino (1.745 m). Pogled na skakalnice pod nami smo že omenili (hiška RTV Slovenija za snemanje je malo pod vrhom), poglejte pa še v smeri juga proti najvišjim vrhovom. Na levi Prisojnik, Vršič, Mala in Velika Mojstrovka, pa Slemenova špica pod njima, špičasti Jalovec na sredini, desno pa Kotova špica in Ponce. V smeri severozahoda se v daljavi lepo vidi tudi Dobrač.
Izhodišče: Jasna (827 m)
Višinska razlika po poti: 920 m
Čas za vzpon: dve uri pol
Zahtevnost: lahka markirana pot
Sestop po smučišču Ciprnik sicer ni najbolj zahodna točka grebena, po katerem hodimo. Približno 20 minut naprej je še Visoka peč (1.749 m), do katere pa ne vodi markirana pot. Ko se naužijemo razgledov, se tako vrnemo proti izhodišču. Prvi del sestopa opravimo po isti poti, torej do Mojčinega doma na Vitrancu, kjer se lahko okrepčamo. Malo pred njim se ob kranjskogorskih smučiščih spusti markirana pot proti Kranjski Gori. Za vzpon je ta pot precej nezanimiva (hoja po smučiščih navzgor ni nikoli prijetna), za sestop pa bo ravno pravšnja, saj po njej Kranjsko Goro dosežemo precej hitro.
Pred odhodom na turo seveda preverimo vremensko napoved. Letošnji september nam je bil zelo naklonjen, ta teden pa so dnevi bolj oblačni in tudi deževni. A od nedelje vendarle spet kaže na nekaj lepih dni za obisk naših gora.