Naj planinska koča
Torek, 22. 7. 2025, 15.00
3 ure
Prostor doživetij, povezovanja in prenašanja planinstva
Planinski tabor je kot učilnica na prostem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Planinski tabor kot učilnica na prostem, prostor doživetij, povezovanja in prenašanja planinske ideje na nove generacije.
Planinski tabori, ki so pri nas vzniknili že pred sto leti, imajo pomembno vlogo pri vzgoji mladih v duhu spoštovanja narave, odgovornosti in sodelovanja, pri prenosu znanja o planinstvu, planinskih veščinah in varnosti v gorah. Letos so bili vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Večdnevno bivanje mladih v gorskem svetu vsako poletje predstavlja počitnice za več kot 1.100 mladih iz vse Slovenije. V zadnjih 20 letih se je planinskih taborov udeležilo več kot 22 tisoč otrok.
Planinski tabori so večdnevno bivanje mladih v gorskem svetu, ki jih organizirajo mladinski odseki planinskih društev pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Potekajo predvsem med poletnimi počitnicami. Udeleženci, od predšolskih otrok do študentov, bivajo v šotorih ali planinskih kočah, kjer sodelujejo v različnih dejavnostih, kot so planinski pohodi, orientacija, plezanje, varstvo narave, prva pomoč, kulturne in družabne dejavnosti. Programi so prilagojeni starosti in izkušnjam udeležencev ter jih vodijo usposobljeni mentorji, vodniki PZS, mladinski voditelji, inštruktorji planinske vzgoje in drugi strokovni kadri. Tabori spodbujajo samostojnost, odgovornost, skupinsko delo in spoštljiv odnos do narave.
"Najboljša pot, da planinstvo postane način življenja"
Ana Skledar (spredaj v rdečem), načelnica Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, na usposabljanju za mladinske voditelje, ki je tabor v malem in mladim odpira pogled v širino planinske dejavnosti.
"Tabori so mi dali veliko več kot zgolj pohode in spanje v šotorih – tam sem se prvič zares srečala s skupnostjo, odgovornostjo in občutkom, da vsak prispevek šteje. Sčasoma sem tudi sama prevzela vlogo vodje. Planinski tabori po mojem prepričanju ostajajo ena najpomembnejših oblik mladinskega planinskega delovanja. Mlade ne povežejo le z naravo, ampak jim pokažejo, kaj pomeni sodelovati, soustvarjati in biti del društvenega utripa," je pojasnila Ana Skledar, načelnica Mladinske komisije PZS. Njena pot v planinstvo se je začela prav s planinskimi tabori – prvega se je udeležila v vrtcu, saj so v Planinskem društvu Poljčane na tabore vodili že najmlajše, pozneje pa se je nanje vračala vsako poletje, najprej kot osnovnošolka, nato kot dijakinja: "Posebej bi rada poudarila, da so tabori mogoči le zaradi mreže predanih prostovoljcev – mladinskih voditeljev, mentorjev planinskih skupin, vodnikov in številnih drugih, ki s svojim znanjem, zgledom in energijo omogočajo, da so tabori varni, raznoliki in vsebinsko bogati."
Če mladostniku na taboru zlezemo pod kožo s planinsko vzgojo, je to najboljša pot, da planinstvo postane njegov način življenja, poudarja Roman Ponebšek, podpredsednik Planinske zveze Slovenije.
Planinski tabori, ki jih v zadnjem obdobju sofinancirata Fundacija za šport in Urad za mladino, so ključni pri vzgoji, izobraževanju in socializaciji mladih ter predstavljajo eno najbolj prepoznanih in dolgoživih oblik dela v naravi. "Planinski tabor je učilnica na prostem, v kateri se na prijeten in vznemirljiv način učimo obnašanja in pridobivamo navade, ki jih prenašamo v vsakdanje življenje. Če mladostniku na taboru zlezemo pod kožo s planinsko vzgojo, je to najboljša pot, da planinstvo postane njegov način življenja," je poudaril podpredsednik Planinske zveze Slovenije Roman Ponebšek, nekdaj načelnik Mladinske komisije PZS. Kot dolgoletni vodnik Planinskega društva Litija se je nedavno vrnil z mladinskega planinskega tabora na Pokljuki, že 45. po vrsti. V društvu letos organizirajo tudi 22. družinski in sedmi študentski tabor. V 45 letih se je mladinskih, družinskih in študentskih taborov v organizaciji PD Litija udeležilo prek tri tisoč udeležencev.
6.–26. julij: Pokljuka (PD Litija)
12.–19. julij: Dovje (PD Dobrovlje Braslovče, PD Vransko, PD Poljčane)
13.–19. julij: Bohinj (PD Kobarid)
18.–27. julij: Bavšica (Mladinska komisija PZS – seminar za mladinske voditelje)
19.–26. julij: Dovje (PD Celje Matica)
20.–26. julij: Kamniška Bistrica (PD Gornji Grad)
26. julij–2. avgust: Dovje (PD Gornja Radgona)
27. julij–1. avgust: Mlačca (PD Podnanos)
4.–10. avgust: Trenta (PD Idrija)
9.–16. avgust: Dovje (PD Sloga Rogatec, PD Boč Kostrivnica, PD Zagorje)
16.–23. avgust: Dovje (PD Rečica ob Savinji, PD Ljubno ob Savinji, PD Solčava, PD Luče, PD Velenje, PD Šoštanj, PD Tabor)
1.–10. avgust: Lepena (PD Vrhnika)
3.–9. avgust: Zgornje Jezersko (PD Ljubljana Matica – družinski tabor)
4.–6. avgust: Dom pod Storžičem (PD Domžale)
10.–17. avgust: Slatna nad Ratečami (Pohodniško društvo Novo mesto)
10.–24. avgust: Zgornje Jezersko (PD Ljubljana Matica)
23.–30. avgust: Dovje (Mladinska komisija PZS – dijaški tabor)
20.–27. september: Bavšica (Mladinska komisija PZS – študentski tabor)
Mladinski planinski tabori s stoletno tradicijo
Planinski tabori imajo zelo bogato tradicijo, njihov nastanek je povezan z začetki organiziranega planinstva pri nas in začetki dela z mladimi. Po prvi svetovni vojni so politične okoliščine na Primorskem prisilile mlade, da so si v gorah poiskali varen kraj za sprostitev – in prav tam so že pred stoletjem vzniknili prvi tabori. V 20. letih 20. stoletja so se planinci srečevali na narodnih taborih na Nanosu, kjer se je zbrala vsa Primorska od Trsta do Bovca. Organizirala jih je vipavska podružnica Slovenskega planinskega društva (predhodnika PZS) ob pomoči ajdovskih in postojnskih planincev. Po podatkih iz Planinskega vestnika so leta 1925 na Vogrskem organizirali prvi mladinski tabor, naslednjega pa leto pozneje na Beki pri Kozini, oba kot srečanje mladih, kjer so se lahko športno udejstvovali in družili, ne povsem v smislu današnjega pojmovanja taborov kot bivanja planincev v šotorih. Po ustanovitvi Mladinske komisije PZS leta 1956 so se tabori razširili po vsej državi in postali pomemben del vzgoje planinskega podmladka.
"Če mlademu vcepiš ljubezen do planin, bo ta gorela vedno"
Zbrani na jubilejnem 50. taboru Mladinskega odseka Planinskega društva Nova Gorica v sredini julija na Soriški planini.
Planinsko društvo Postojna je bilo ustanovljeno leta 1946, že dve leti pozneje pa so začeli delati z najmlajšimi, pionirji, ki jih je vodil pokojni Ivan Rozman - Očka, tudi pobudnik poletnih planinskih taborov: "Steber planinstva naj tvorijo mladi. Če mlademu človeku vcepiš v dušo ljubezen do planin, bo ta v njem gorela vedno. Mlad človek v planinah doživlja svoj svet. Ta svet ga bogati, ta svet ga plemeniti. Navadno ostane tak potem vse življenje." Društvo organizira tabore skoraj neprekinjeno od 50. let 20. stoletja. Planinsko društvo Nova Gorica pa je denimo letos organiziralo jubilejni 50. mladinski planinski tabor – na Soriški planini, prvega pa leta 1975 v Logu pod Mangartom. Planinsko društvo Vrhnika je verjetno edino društvo, ki ima planinske tabore neprekinjeno že 60 let, imelo jih je tudi v letu osamosvojitve Slovenije in v času pandemije koronavirusa. Prvi tabor je potekal leta 1965 v Tamarju, jubilejni 60. pa lani v Kamniški Bistrici. Največkrat, kar osemkrat, so taborili v Krnici in v šestih desetletjih se je na njihovih taborih zvrstilo več kot štiri tisoč udeležencev.
