Naj planinska koča
Petek, 9. 1. 2026, 17.00
11 ur, 18 minut
Nasvet za izlet v hribe (115.)
Zimska pravljica na lažje dostopnem dvatisočaku Debela peč #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,81
Debela peč je najbolj vzhodni dvatisočak v Julijskih Alpah. Pot nanj je ena lažjih, kar zadeva dvatisočake.
Prva večja pošiljka snega v tej zimi bo v prihodnjih dneh in tednih poskrbela za zimsko pohodniško pravljico v slovenskih hribih in gorah. A pozor: na pot se nikar ne podajte brez zimske opreme, predhodno pa preverite, kakšne so vremenske in plazovne razmere. Tudi v osrčju Julijskih Alp najdemo nekaj lažje dostopnih zasneženih pešpoti in tudi dvatisočakov. Eden teh je Debela peč (2014 m). Pot sicer ni tako kratka, a ne tehnično ne kondicijsko ni zahtevna niti pozimi. Ob poti je pa še planinska koča, Blejska koča na Lipanci (1.630 metrov). Še več zimskih nasvetov za izlet v hribe najdete na dnu tega članka.
Poleti smo v času jurčkov krenili od planine Zajavornik do Blejske koče in na Mrežce.
Izhodišč za vzpon na Debelo peč ali enega od sosednjih vrhov je več. Najbolj priljubljeno je planina Zajavornik (1.292 m), a to pomeni nekaj kilometrov vožnje po makadamski gozdni cesti oziroma pozimi po zasneženi in lahko tudi poledeneli gozdni cesti. Zato ta čas za izhodišče raje predlagam Rudno polje (1.347 m), do koder se pripeljemo po asfaltirani in spluženi cesti. Vzpon je zato sicer za kakšnih 30, 40 minut daljši, a je daljši le v dolžino in ne glede višinskih metrov. V obeh primerih je na vzponu dobrih 700 višincev, bomo pa pri turi z Rudnega polja naredili nekaj višincev še ob vrnitvi. Pohod Rudno polje–Blejska koča na Lipanci–Debela peč in nazaj pomeni 17 kilometrov in 800 višinskih metrov. Za vzpon potrebujemo približno tri ure, za sestop pa dve.
V videu poglejte, kako je videti zimski vzpon z Rudnega polja na Debelo peč:
Po dobrih desetih minutah hoje z Rudnega polja na smučišču Viševnik krenemo v desno proti Blejski koči in Debeli peči.
Na Rudnem polju, torej pred tekaškim oziroma biatlonskim poligonom, je večje parkirišče. Del parkirišča, ki je v lasti Slovenske vojske, je brezplačen. Levo od stavbe vojske se začne markirana pešpot do številnih vrhov v Triglavskem narodnem parku, tudi tako imenovana triglavska magistrala proti Vodnikovemu domu na Velem polju in naprej do koče Planika. A za vzpon na Debelo peč po njej hodimo le slabih deset minut, do smučišča Viševnik, ki je med otroki priljubljeno za sankanje. Ob smučišču se sprva vzpnemo po isti poti, ki vodi na Viševnik, še en lažje dostopen dvatisočak. Pot nanj je sicer krajša kot na Debelo peč, a precej bolj strma in pozimi zahtevnejša. Še pred vrhom smučišča je označeno razpotje, kjer nas table v desno usmeri proti Blejski koči (ura in pol) in Debeli peči (dve uri in 15 minut). Lepo markirana pot gre sprva po položni gozdni cesti, nato se usmeri levo na pešpot, ki se zmerno dviga pod grebenom med Viševnikom oziroma Draškim vrhom ter Mrežcami. Ko ni veliko snega, je lahko tu teren še nevarnejši. Shojen sneg postane led, zato morajo biti ta čas dereze nujno v nahrbtniku in velika verjetnost je, da si jih bomo nadeli.
Blejska koča na Lipanci pod vrhom, imenovanim Mrežce, je stalno odprta tudi pozimi.
Zimska pravljica na poti na Debelo peč
V približno uri in pol naredimo 300 višinskih metrov in pridemo do razpotja za Mrežce in Blejsko kočo. Od tu je do gore Mrežce (1.965 m) samo še kakšnih 45 minut vzpona, do Blejske koče na Lipanci (1.630 metrov) pa le nekaj minut krajšega spusta. Od lanskega januarja ima novega oskrbnika Janeza Mužana, ki je pred tem delal v Valvazorjevem domu pod Stolom. Tudi pozimi je koča stalno odprta, torej vsak dan. Nudijo domače jedi, toplo zavetje in možnost nočitve. S planine Lipanca je lep pogled navzdol na Pokljuko, še posebej proti planini Zajavornik.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu,
več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu.
Celotna pot je markirana. Ko je veliko snega, se vse markacije seveda ne vidijo. A pot je hitro po novem sneženju zgažena.
Z Lipance sledi prvi malo strmejši odsek vzpona, a le za kakšnih 15 minut. Ob pogledu navzgor se lepo vidi že omenjen vrh Mrežce. Ko premagamo to strmino, sledi naslednje razpotje. Levo se odcepi pot na Lipanski vrh (1.916 m), nekoliko v desno oziroma naravnost pa se nadaljuje markirana pot na Debelo peč. Če ne prej, se tu začne prava zimska pravljica, saj smo že nad 1.750 metri nadmorske višine. Pot na Debelo peč je vselej kmalu po novem sneženju zgažena in zato lahko sledljiva. Vse markacije v primeru več snega seveda niso vidne.
Zadnjih deset minut vzpona se pot spet postavi malo pokonci.
Po krajšem položnejšem odseku poti je čas za nov vzpon, cikcak na pobočje, da se dvignemo na greben vrhov, visokih od 1.900 do dobrih 2.200 metrov, med Debelo pečjo na vzhodu in Toscem na zahodu. Za goro Brda (2.008 m), do katere pa pot najverjetneje ne bo zgažena, se nam prvič pokažejo najvišji vrhovi Julijcev. Tu nadaljujemo v desno, po zdaj zložni poti proti Debeli peči. Nekaj višincev vzpona nas čaka samo še zadnjih deset minut in dosežemo to 2.014 metrov visoko goro z vrhunskimi razgledi.
Za goro Brda se nam na grebenu prvič pokažejo tudi najvišji vrhovi Julijskih Alp.
Izhodišče: Rudno polje (1.347)
Višinska razlika: 800 metrov
Čas za vzpon: tri ure
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Dolžina: 17 kilometrov (v obe smeri)
Zemljevid planinskih poti na Debelo peč najdete na maPZS.
Pogled z Debele peči na Triglav
Na vrhu so vpisna knjiga in žig ter razgledi za 360 stopinj. Na eno stran je globoko pod nami dolina Krma, na drugo pa gozdnata Pokljuka. V smeri zahoda oziroma severozahoda izstopata mogočna Rjavina in Triglav, v primeru dobre vidljivosti se proti vzhodu lepo vidi celoten greben Karavank, pogled pa seže tudi do Kamniško-Savinjskih Alp.
Na sestopu je pozimi potrebne še nekaj več previdnosti, da ne pride do zdrsa. Razgledi nas razvajajo še nekaj časa, vsaj do Blejske koče. Do te bomo po poti pristopa sestopili v približno eni uri, vsaj še toliko pa bomo potrebovali do izhodišča.
Pogled na vzhodni del Pokljuke in greben Karavank s Stolom
