Anamarija Lampič
Četrtek, 8. 1. 2026, 4.00
15 ur
Anamarija Lampič
Anamarija Lampič: Sem flegmatik, ampak če bi brala vse komentarje …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,57
Anamarija Lampič: Mogoče zdaj od mene vsi pričakujejo stopničke ali konstantne uvrstitve med najboljših deset, ker sem že pokazala neke dobre rezultate. Ampak ni tako lahko.
Olimpijska sezona se za slovensko biatlonsko zvezdnico Anamarijo Lampič ni začela najbolje. Nastopila je le na dveh decembrskih prizoriščih, v Östersundu in Annecyju, Hochfilzen pa je zaradi bolezni izpustila. Na tekmah, na katerih je nastopila, so jo pestile težave pri streljanju stoje. Priznava, da se ji je prikradla nepričakovana napaka, a ne zganja panike, s trenerjem pa se jo trudita odpraviti. Danes bo dirkala v Oberhofu, ki pa ni prizorišče po njenem okusu.
Anamarija Lampič je v tej sezoni trenutno druga najboljša slovenska biatlonka, nastopila je le na petih posamičnih tekmah v svetovnem pokalu in s 33 osvojenimi točkami zaseda 48. mesto v skupnem seštevku. V oči bode predvsem njeno silno nezanesljivo streljanje v stoječem položaju, v tem je letos le 55-odstotno uspešna. Lani je že kazalo, da je v tem, za nekdanjo smučarsko tekačico najbrž najtežjem elementu biatlona, napredovala. Kje je torej težava?
Ne zganja panike
Pri streljanju v stoječem položaju je letos le 55-odstotno uspešna.
"Ja, s tem se vsi ubadate, kaj je šlo narobe, zakaj mi ne gre in tako naprej. Ampak jaz se s tem sploh ne obremenjujem, zato ker vem, da je moja celotna strelska statistika od poletja naprej konkretno boljša od prejšnjih let. Enostavno delam neke napake, za katere ne jaz ne trener še ne veva čisto natančno, kako jih rešiti, ker na treningih streljam res dobro. Tudi pri povišanem srčnem utripu v redu, ampak nekako, ko pride tekma in sem res na tistih visokih obratih, začnem delati neko napako in so vsi streli skoraj identični. Napaka je torej identična, ni tako, da bi streljala vsepovsod. Ampak ja, nekako še vedno verjamem, ker vem, da mi je šlo že dobro. In se ne obremenjujem. Če se jaz ne, ne vem, zakaj bi se morali vsi preostali. Čakam potrpežljivo, delamo za to, evo," nam je pred dnevi pojasnjevala na Pokljuki.
Pričakovanja so velika
Lampič zdaj že slovi po tem, da je izjemno hitra v smučini, na strelišču pa potrebuje nekaj sreče. Ko se ji posreči vsaj spodoben strelski nastop, postane izjemno nevarna, če strelja dobro, se lahko uvršča tudi na stopniške. "Ja, jaz se tega čisto zavedam, ni pa tako lahko, kot je videti. Mogoče zdaj od mene vsi pričakujejo stopničke ali konstantne uvrstitve med najboljših deset, ker sem že pokazala neke dobre rezultate. Ampak ni tako lahko. V igri so dekleta, ki so tukaj že deset let, pa imajo nihanja gor in dol. Tudi letos se vidi, da so se nekatera dekleta, ki jim dve sezoni ni šlo, zdaj vrnila v špico, potem pa so dekleta, ki so lani odlično streljala, pa jim letos nekako ne steče. Pri vsem tem je še toliko večja možnost, da se meni ne poklopi vse. Šele četrto leto sem v svetovnem pokalu. Ta proces je zanimiv, kako vse poteka, od dobrih do slabih dni. To je pač šport. Nimam pa nobenega strahu in nisem živčna. Tako se pač odvija," pravi.
Pritiska olimpijskih iger še ne čuti
"Po vsaki tekmi - pa je čisto vseeno, če ti je šlo dobro ali ne - se bo našel nekdo, ki bo nezadovoljen."
V olimpijski sezoni – vrhunec te bodo februarske igre Italiji, biatlonske tekme pod petimi krogi pa bodo potekale v Anterselvi – je dokaj običajno, da tekmovalci svetovni pokal izrabljajo bolj kot nekakšno pripravo na olimpijske boje. Morda na strelišču malce eksperimentirajo s tempom streljanja, preizkušajo pristope, opremo in pilijo še zadnje podrobnosti ter počasi dvigujejo formo. Je sama opazila, da je sezona 2025/26 prav zaradi tega malce drugačna?
"Morda se to pozna bolj pri tistih starejših, bolj izkušenih biatlonkah, ki so nazaj v vrhu, kot je Dorothea Wierer, teh, ki so že toliko let v svetovnem pokalu in vedo, kako odreagirati in kako natempirati formo, se pripraviti prav za to sezono in tako naprej. Tudi meni je glede teka vse jasno, kako se pripraviti, je pa tukaj še streljanje, in to je zame ključno. Pri najboljših se lepo vidi, kako dobro imajo to naštudirano," odgovarja Lampič. "Sama pa nekega posebnega pritiska ne občutim, prav nasprotno, sploh še nimam občutka, da so letos olimpijske igre, ne spremljam stvari, ki se dogajajo okoli mene, nekako ostajam v svojem svetu," še dodaja.
Novic in komentarjev o sebi ne bere
Športniki imajo različne pristope, nekateri se sezone lotevajo s posebno olimpijsko vnemo in dodatno motivacijo, nekateri jo jemljejo kot vsako drugo, da bi se tako karseda izognili dodatnemu pritisku. Morda med slednje spada tudi Anamarija Lampič? Je ta zaprtost v "svoj svet" nekakšna psihološka obrambna taktika?
"Da. Jaz sem že tako … Dobro, ne bom rekla, da nisem nikoli živčna, sem pa vseeno bolj flegmatik. Vem pa, da bi bila zagotovo nenehno nervozna, če bi brala vse novice in vse komentarje o sebi. Nimam niti časa, da bi se ukvarjala s tem. Raje grem za dve uri spat, kot da berem komentarje. Zdi se mi tudi, da so ljudje vsako leto … ne morem reči ravno slabši, ampak se mi zdi, da nimajo tiste neke meje, kdaj se zadržati. So tudi zelo vsiljivi. Jaz vem, da sem zelo prijazna oseba, zato se raje umaknem, nočem biti vpletena v nobene drame. Po vsaki tekmi – pa je čisto vseeno, če ti je šlo dobro ali ne – se bo našel kdo, ki ne bo zadovoljen. To so ljudje, ki jih jaz ne poznam, oni pa ne mene in res nima smisla, da bi se obremenjevala zaradi komentarjev. Jaz živim svoje sanje, sem v tem športu, uživam. Jasno, so dobri trenutki, so slabši, ampak če imaš okoli sebe prave ljudi in postaviš meje, se imaš lahko zelo fino."
Čuti, da še nima prave tekaške energije
Na treningu na Pokljuki pa Anamarija Lampič vsekakor ni kazala niti kančka te flegmatičnosti, ob našem obisku se je osredotočala na strelski del pod budnim očesom glavnega trenerja Janeza Mariča in strelskega Ljuba Tomažiča. Zagotovo so si vsi skupaj zadali tudi določene cilje za januarski del sezone, v katerem bo že potreben dvig forme. Kaj si torej 30-letna Gorenjka obeta od prihajajočih tekem v Oberhofu, Ruhpoldingu in Novem Mestu?
Sezono nadaljuje v Oberhofu, ki ji ni najbolj všeč.
"Definitivno še čutim posledice tiste bolezni, čutim, da energijsko nisem tam, kjer bi lahko bila. Morda je posledica tega, da fizično nisem na stotih odstotkih tudi nekoliko slabše psihično stanje. Nisem tam, kjer sem bila na Švedskem, ko je bil moj tek odličen. Streljanje morda res ni bilo najboljše, ampak sem se počutila odlično. V Franciji smo videli, da ni tako slabo, ampak vem, da to ni to. Manjka mi nekaj več sončka, nekaj prostih dni, definitivno bo Oberhof pester. To prizorišče mi že tako ali tako ne diši najbolj. Ne vem, zakaj, ampak preprosto mi ni všeč. Zato se bolj osredotočam na Ruhpolding in Nove Mesto, ki se mi zdita veliko bolj vesela. Spet moram predvsem priti nazaj v tisti tekmovalni ritem."
Je morda prav to pomanjkanje prave energije na progi tudi razlog za slabše strelske predstave? "Zagotovo. Če telesno nisi tam, da čutiš, da nimaš tistega pravega pospeška … Pa ne govorimo o kakšnih velikih razlikah, le morda dva, tri odstotke, ampak na ravni svetovnega pokala se tudi takšna malenkost zelo pozna. Vsak faktor šteje, mene lahko povzdigne že sončen dan, recimo. Če je deževen, te lahko že to zmoti, če nisi povsem na ravni, na kateri bi moral biti," nam je še razkrila biatlonka, ki je svoje najboljše posamične izide dosegala na Pokljuki in v Annecyju (dve tretji mesti), pa v Anterselvi in Hochfilznu (dve peti).
