Torek, 6. 1. 2026, 17.00
1 mesec, 1 teden
Slovenska biatlonska reprezentanca
Polona Klemenčič in Lovro Planko tik pred dokončnim prebojem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
"Če bi tam padel kakšen strel več, bi bili rezultati lahko še boljši," po prvi tretjini sezone ugotavlja najboljša Slovenka v biatlonskem svetovnem pokalu Polona Klemenčič.
"Odlično ni bilo, tako zelo slabo pa tudi ne," nam je oceno prve triade sezone na Pokljuki podal glavni trener slovenske biatlonske reprezentance Janez Marič. Presežkov res ni bilo, za nameček je izbrana vrsta izgubila kapetana Jakova Faka, a Mariča je razveselil napredek mladih Lovra Planka in Lene Repinc ter prebujenje nekaj bolj izkušenih Mihe Dovžana, predvsem pa Polone Klemenčič, ki je novo leto dočakala kot trenutno najboljša slovenska biatlonka.
"Zadovoljna sem z začetkom, le ženska štafeta se mi je malo ponesrečila (v Hochfilznu je morala celo dvakrat v kazenski krog, op. p.), preostale tekme pa mislim, da sem dobro opravila, in upam, da bo tudi v nadaljevanju tako," nam je trenutno 21. tekmovalka v skupnem seštevku svetovnega pokala pred dnevi razlagala na Pokljuki. Tam se je z reprezentančnimi kolegicami in kolegi pripravljala na nadaljevanje sezone, zdaj pa je že na poti v Oberhof, kjer jo. 9. januarja čaka šprinterska tekma.
In čemu je v teh mini pripravah po Annecyju posvečala največ pozornosti? Kje ima 28-letna Gorenjka še prostor za izboljšave? "Mislim, da imam letos največ težav s streljanjem stoje. Če bi tam padel kakšen strel več, bi bili rezultati lahko še boljši. Seveda sem se temu elementu posebej posvetila med tem premorom, na treningih sem pazila, kam padajo streli, poskušala različne pristope in tako naprej. Upam, da sem malo naštudirala, na kaj se moram osredotočiti. Upam, da bo uspelo," pravi.
Na strelišče ne prihaja več s strahom
Zdaj na strelišče ne prihaja več s strahom.
Zadovoljna je s tem, da se konstantno uvršča med dobitnice točk, le na šprintu v Östersundu ji ni uspelo, takrat je končala na 41. mestu. "Že nekaj let poudarjam, da je prav to najpomembnejše. Da konstantno prihajam med dobitnice točk. Takoj je boljši občutek, ko ni nihanj, ko veš, da si na neki stabilni ravni in ti ni treba priti z nekim strahom na strelišče," si je oddahnila, posebej vesela tudi uvrstitve na tekmo s skupinskim štartom na zadnji postaji svetovnega pokala pred premorom. "Te tekme so nekaj posebnega. Res lahko vidiš, kje si, ko imaš okoli sebe preostala dekleta. Tam lahko vidiš, da tekmice niso tako zelo močne, kot si se bal pred začetkom sezone," pravi. Na skupinskem štartu v Annecyju je zasedla zelo spodobno 18. mesto.
"Pričakujem, da bo še zelo zanimivo"
Konkurenca pa je v olimpijski sezoni izjemna, priznava: "Dekleta so res močna, videli smo tudi, koliko je bilo različnih zmagovalk, zato pričakujem, da bo še zelo zanimivo." A prav v tej zgoščeni konkurenci stvari postanejo zanimive, tekmice se priganjajo do limita, druga drugo silijo v napake, kar pa je lahko priložnost tudi za kakšne tihe favorite … "Zdaj je že vsaka izgubljena sekunda na streljanju veliko. Že lahko izgubiš nekaj mest. Zdi se mi, da se vsako leto strelja hitreje, pa treba se je čim hitreje pognati s preproge na strelišču. Že takšne malenkosti so lahko odločilne, kaj šele, če narediš kakšno napako na progi. Res moraš biti pozoren, videli smo, kako majhni zaostanki so na zasledovanjih, včasih štartajo tudi po tri dekleta domala istočasno. Vidi se, da so vsi naredili neki napredek, prepričana pa sem, da so bolj ali manj vsi tempirali formo tako, da bodo najboljši na olimpijskih igrah."
Lena Repinc še išče samozavest
Leni Repinc še manjka nekaj samozavesti.
Ena od takšnih, ki ji je najpomembneje to, da pravo formo ujame do februarskih olimpijskih iger in so tekme svetovnega pokala bolj ali manj le priprava na vrhunec sezone, je Anamarija Lampič, ki se ji v tej sezoni še ni posrečil dober strelski nastop, medtem ko je najmlajša članica Lena Repinc v sezono vstopila odlično, z 12. mestom na 15-kilometrski tekmi na Švedskem, nato pa je točk svetovnega pokala ni več dobivala. Zakaj?
"Ne vem, tista prva tekma je bila krasna, lahko bi bila še bistveno bolj, če ne bi na zadnjem streljanju dva strela poslala mimo. V Hochfilznu se mi žal ni izšlo po željah, imela sem nekaj težav s samozavestjo na strelišču in mislim, da je bil to tisti glavni faktor. Pač pride kdaj tudi takšno obdobje in resnično upam, da je bilo to v tej zimi zadnje," nam je povedala 22-letna Bohinjka. Znana je kot zanesljiva strelka in prav ta element jo je letos pustil na cedilu. "Na treningih sem bistveno bolj napredovala, ampak nekako tega ne znam prenesti na tekme. Očitno jih potrebujem še nekaj ali pa morda en res dober rezultat, ki bi mi okrepil samozavest. Na splošno pa napredek je, uspelo se mi je uvrstiti na vsa zasledovanja, česar sem izredno vesela, saj lahko tako več dirkam. Poleg tega so mi zelo všeč te tekme. Na to sem tudi zelo ponosna," se osredotoča na pozitivne stvari.
Lovro Planko ve, kaj mora storiti
Lovro Planko ve, kaj mora storiti.
V moški konkurenci pa je prvo ime slovenske reprezentance 24-letni Kamničan Lovro Planko. Tudi ta je sezono odprl odlično, pa nato malce popustil, v Franciji ga je zdelala še viroza. Vseeno je to sezona, ki obeta. "Vesel sem, da jo vidite tako. Tudi sam sem opazil neki napredek, sploh v tekaškem delu. Tudi na strelišču sem bolj samozavesten. Mislim, da ko se bo vse skupaj sestavilo, bo šlo visoko," pravi 47. biatlonec sveta.
Ko se bo sestavilo kaj? "V Franciji je bilo že zelo blizu, ampak me je takrat že malo 'pošlatala' bolezen. Mislim, da moram streljati vsaj 90-odstotno na šprintu in teči nekako tako, kot sem v Hochfilznu. V tem primeru bo lahko že zelo dobro. Zelo dobro zame pa je uvrstitev med najboljših deset." Kaj se je pravzaprav dogajalo v Franciji? "Ujela me je neka viroza. Tisti dan, ko je bil šprint, sem zjutraj začutil neko bolečino v pljučih, pa sem si rekel, da bom vseeno poskusil. Mogoče pa zadenem, mogoče bodo tekle smuči … Zadel sicer sem, smuči pa niso stekle, v cilju pa me je že začelo mraziti in nato sem obležal," je pojasnil in dodal: "Zdaj sem v redu."
"Konkurenca je nora, prostora za napake ni"
V moški konkurenci kraljuje Norvežan Johan-Olav Botn, ki ga v Oberhofu ta konec tedna ne bo, za njim pa sta v seštevku svetovnega pokala Francoz Eric Perrot in Italijan Tommaso Giacomel, Plankova vrstnika in dobra znanca iz mlajših selekcij. Če smo morda pričakovali, da bo po upokojitvi odličnih norveških bratov Boe, pa ob odsotnosti ruskih in beloruskih biatloncev konkurenca manj ostra, smo se motili, pravi Planko. "Jaz sem vedel, da imajo Norvežani še koga zadaj, in letos je Botn res stopil v ospredje, pa tudi njihovi ostali fantje. Morda me je malce presenetilo le to, da Perrot, čeprav je zdaj drugi, skupno ni tako dominiral, kot sem pričakoval. Vseeno je konkurenca nora, prostora za napake ni, samo odlične tekme ti lahko prinesejo dober rezultat."
Zdaj januarja bo treba počasi dvigovati formo vse do olimpijske ravni. "Želim si nadaljevati to, kar sem začel v prvi triadi. Mislim, da se je moja forma stopnjevala, tudi v Franciji sem se pred šprintom počutil odlično in mislim, da če bi ostal zdrav, bi bil to eden mojih boljših koncev tedna. Ampak tega ne bomo nikoli izvedeli. Upam, da se bom zdaj lahko hitro vrnil in pokazal neke dobre predstave," je odločen slovenski as.
