ocena filma
Sobota, 10. 1. 2026, 4.00
14 ur, 14 minut
Ocena filma Vrnitev Žikove dinastije
Vrnitev Žikove dinastije: ni tako trdovratnih jugonostalgikov, da bi jih to nasmejalo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,65
Nikola Kojo ponovno vzame v roke violino in zabava ljudi. No, to ne velja za gledalce filma.
Dolga leta je Vojna zvezd iz leta 1977 veljala za edino filmsko franšizo, ki nikakor ne odneha, a zdaj smo po več kot treh desetletjih premora dobili še enajsti film franšize Žikova dinastija (Žikina dinastija) in … no, za nekatere stvari bi bilo, da bi bile pozabljene.
Žikova dinastija je sicer naslov najbolj znanega filma iz serije, saj je prvi nosil naslov Nora leta (Lude godine) in bil zasnovan kot drama, ki prikazuje resnično življenje v takratni Jugoslaviji. Glavna junaka sta bila najstniški par Boba in Marija, ki sta izvedela za nepričakovano nosečnost. Avtor Zoran Čalić se je odločil socialno dramo ublažiti s komičnima likoma njunih očetov, urbanega Milana in kmečkega Žike, ki sta takoj ukradla pozornost in postala osrednja protagonista vse bolj priljubljenih in sčasoma vse manj kakovostnih nadaljevanj.
Poglejte napovednik filma:
Leta 1992 se je po razpadu Jugoslavije filmska serija izpela s porazno Žikovo svatbo, a do takrat je večina filmov, ki so nastali v osemdesetih, že prešla v kulturno podzavest ter je bila obenem dovolj odmaknjena od krute politične, vojne in genocidne resničnosti, da je tam ostala pozitivno zapisana. Predvsem pri gastarbajterjih in drugih pripadnikih diaspore, ki so še zmeraj z nostalgijo gledali na propadli državni projekt in skrbno čuvali VHS-kasete. A morali bi vedeti, da ne bo ostala tam.
Aktualni film je nastal pod taktirko režiserja Milana Konjevića in po scenariju priznane srbske scenaristke Milene Marković, hčerke Jovana Markovića, avtorja več filmov iz franšize. Vrnilo se je tudi več izvirnih igralcev, vključno z danes slavnim Nikolo Kojem, ki je kot otrok začel kariero prav v Žikovi dinastiji. In je posebej za to vrnitev videti, kot da je to njegova prva vloga.
Stopnja humorja v filmu: ta Mercedesov kabriolet vsi imenujejo pi***mobil.
Vrnitev Žikove dinastije je zgodba o Kojevem Miši Pavloviću, glasbeniku brez prebite pare, ki se tudi v srednjih letih še zmeraj preživlja z igranjem violine v kavarni in osvajanjem žensk. Na začetku filma se k njemu vrneta sinova, ki sta živela z materjo v Moskvi, sledi pa jima ruski gangster, ki jih ves film zasleduje. Potem so tukaj še Mišev najboljši prijatelj Tadija, ki se je ravno poročil, njegovo nekdanje dekle Angela, ki se vrne iz tujine, in seveda njegov oče Boba, edini povratnik iz prvega filma.
Nekateri liki, kot je izvirni Žika, se vrnejo samo prek kipa na pokopališču in začetnih vložkov iz starih filmov.
Film ima še bistveno več likov in vsi se nenehno zapletajo v komedijo zmešnjav, čeprav je izraz komedija morda nekoliko pretiran, saj nič ni prav zares smešno. Liki zmedeno tavajo iz scene v sceno in recitirajo dialoge, ki bi bili primerni za avtorske predstave amaterskega gledališča. Vmes se večkrat brez kakršnegakoli smisla, takta ali občutka za koreografijo odvrti še nekaj glasbenih točk na ravni produkcije lokalne TV-postaje. In kadar je v prizoru preveč ljudi, pogosto bezljajo sem in tja na glasbeni podlagi v šibki imitaciji Bennyja Hilla.
To vzdušje filma je bilo opazno tudi v odzivu občinstva na skoraj razprodani premierni projekciji, na kateri so se jugonostalgični gledalci sprva še nasmihali nastavljenim poskusom humorja, a na tisti pridušeni način, ki nakazuje na vljudno sprejemljiv odziv družbe in ne nekaj, kar bi bilo zares smešno. Kmalu tudi tega ni bilo več slišati, le občasni šepetajoči klepet, da bi ustavili dolgčas.
Miša s sinovoma, Milanom in, seveda, mladim Žiko
Resnici na ljubo ima film en pristen smešen prizor, ki je morda še bolj učinkovit v Sloveniji kot v Srbiji, saj gre za isti princip, kot ga ubere Pr’ Hostar – eden od likov je namreč prepričan, da govori rusko, dejansko pa govori srbsko spakedranščino ruščine, podobno kot Tristan (Niko Zagode) v Pr’ Hostar govori "hrvenščino". To naredi kakšni dve minuti filma huronsko smešni.
A kot je odkrilo občinstvo v dvorani, najhujši greh Vrnitve Žikove dinastije ni poceni humor, niti nepovezana zgodba, neprepričljivi liki, amaterska scenografija, skoraj žaljiva stereotipizacija Srbije ali nenehni, prežemajoči šovinizem. Ne, vse to zbledi ob ugotovitvi, da se nekje pri osemdeseti minuti ta nenadoma konča z napovednikom za nadaljevanje. Da, film brez pravega razloga za obstoj na koncu ne zaključi nobene niti zgodbe, temveč napove še eno podobno mizerno izkušnjo.
Pogled, ki ga Boba (Vladimir Petrović) namenja Elzi (Vesna Cipčić), je krasen kremž. Mladi Žika poleg nje mora pogledati proč.
Ali je Vrnitev Žikove dinastije vredna ogleda?
Ne.
Režija: Milan KonjevićIgrajo: Nikola Kojo, Vladimir Petrović, Srdjan Timarov, Danijela Dimitrovska, Nikola Brun, Jovo Maksić, Vesna Cipčić, Katarina Veljović, Mladen Sovilj, Gavrilo Ivanković
Žanr: komedija (recimo)
Dolžina: 83 minut
Preberite še:
