Petek, 21. 2. 2025, 17.00
15 ur, 9 minut
Nasvet za izlet v hribe (77.)
Dobrča in Šentanski vrh, ena najlepših zimskih razglednic v Sloveniji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
Razgled, zaradi katerega se je tudi pozimi vredno povzpeti na Šentanski vrh.
Sončni, zimski in še počitniški dnevi. Vredno jih je izkoristiti tudi za izlet v slovenske hribe. Zato vam v času zimskih šolskih počitnic predlagamo nekaj nepozabnih gorskih avantur: pred dnevi nezahteven pohod z Rogle na Lovrenška jezera, tokrat kondicijsko malo resnejšo turo na Dobrčo in sosednji Šentanski vrh, kjer vas bo razgled pustil odprtih ust. Zagotovo ena najlepših gorskih zimskih razglednic v Sloveniji.
Koča na Dobrči
Dobrča sodi podobno kot sosednji vrhovi, planine in tamkajšnje koče (Kriška gora, Kofce, Zelenica, planina Dolga njiva, Prevala) med najbolj obljudene slovenske gorske cilje, tudi v zimskem času. Izhodišč in poti nanjo je več, najbolj priljubljena pa je tista iz Brezij pri Tržiču, po kateri smo v dobrih dveh urah pri koči na Dobrči in v nekaj več kot dveh urah in pol na samem vrhu. Pri tem pa naredimo tisoč višinskih metrov. Pot je markirana, saj je del slovenske planinske poti in tehnično ni zahtevna, tudi kondicijsko ne preveč.
Če pa ste med tistimi, ki radi odkrivate nove poti, da se obenem še odmaknete od najbolj obljudenih, priporočamo vzpon na Dobrčo in sosednji še meter višji Šentanski vrh iz vasi Hudi Graben, torej eno vas naprej od Brezij pri Tržiču (v smeri proti Begunjam). Tudi ta pot je markirana, a kondicijsko nekoliko bolj zahtevna, premaga pa se 990 višinskih metrov. Časovnica je podobna: približno dve uri do koče in nato še dobre pol ure do vrha.
Poglejte, kako je videti "alternativna" pot na Dobrčo in osupljiv razgled z vrha:
Zimski vzpon na Dobrčo iz Hudega Grabna.
Parkiramo na koncu vasi Hudi Graben, takoj za tablo za konec vasi se desno navzgor začne markirana pešpot. Sprva se še sorazmerno zložno iz Hudega Grabna vzpenjamo po gozdnih vlakah – markacije na razpotjih pridejo še kako prav, saj je tu pravi labirint poti, a ni strahu, da bi zašli. Hitro nas pričakajo tudi precej strmi odseki. Na tem jugozahodnem pobočju Dobrče rastejo zares visoke bukve, ni čudno, da je tu kar nekaj območij sečnje. A tudi prek njih poteka lepo uhojena pešpot, zna pa biti precej blatna. Zaradi poseke se kmalu odprejo prvi razgledi proti Triglavu. Z višino temperatura pada in je kakšen centimeter snega več.
Pogled s terase koče na Dobrči proti Julijskim Alpam s Triglavom med smrekami.
Višje, kot smo, strmina prav nič ne popušča. Nekajkrat prečkamo gozdno cesto, ki iz Zadnje vasi pripelje tik pod prvi cilj te poti, pod kočo na Dobrči. Čeprav po tej poti hodi precej manj planincev, pa znajo biti določeni odseki shojeni in spolzki oziroma poledeneli, tako da znajo derezice priti zelo prav. Po dveh urah uzremo kočo (1.478 metrov), ki je bila pred leti nagrajena z nazivom naj planinska koča. Postavljena je na robu gore, na tako imenovani Kres, kjer so ob turških vpadih kurili kresove. Pozimi je koča, kjer se dobro je, tudi porcije znajo biti zelo veliko, odprta ob koncih tedna. S terase se odpre pogled na Ljubljansko kotlino, med smrekami pa uzremo tudi Julijske Alpe in Triglav.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Tik pod vrhom Dobrče pogled na najvišje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Tudi Dobrča je še del KSA.
Od koče se spustimo nekaj deset metrov navzdol do Podgorske planine. S tega sedla se odpre izvrsten pogled proti Begunjščici in Stolu. Tu gre pot naravnost proti Prevali, mi pa krenemo desno navzgor mimo koč na planini. Višincev do vrha ni več veliko, razgledi pa vse lepši – naravnost proti Košuti, v desno na Kamniške Alpe, v levo proti Julijskim Alpam. Sam vrh Dobrče, 1.634 metrov, je zaobljen, neizrazit, dosežemo ga v dveh urah in pol.
Je pa vredno podaljšati še pet minut naprej, na Šantanski vrh. Ta je meter višji, 1.635 metrov, tudi ta ima žig in vpisno knjižico. Predvsem pa ima osupljiv razgled – proti Storžiču, najvišjim vrhovom Kamniško-Savinjskih Alp, pa na greben Košute, najbližje sta Begunjščica in Stol, proti zahodu so v daljavi tudi Julijske Alpe.
Pogled s Šentanskega vrha na Begunjščico in Stol. Ena najlepših razglednic v Sloveniji!
Izhodišče: Hudi Graben (670 metrov)
Višinska razlika po poti: 990 metrov
Dolžina poti: 10,5 kilometra
Čas za vzpon: dve uri in pol
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Pogled na greben Košute.
Za sestop lahko izberemo isto pot, ali pa se vrnemo le do Podgorske planine, s te pa v levo po slovenski planinski poti številka 1 v smeri Brezij. A po poti samo do polovice, do Breške gore oziroma Poldetove klopce, tam pa krenemo po desni nemarkirani poti proti Hudemu Grabnu. To je najbolj strma pot do našega izhodišča in na nekaj odsekih precej zdelana od hudourniške vode. Bo torej malo večja avantura. Če niste zanjo, potem se raje vrnite v dolino po poti pristopa.
Pogled s Šentanskega vrha proti Julijskim Alpam.
