Petek, 31. 5. 2024, 17.30
7 ur, 8 minut
Nasvet za izlet v hribe (52.)
Ko vzpon na Matajur postane prava gorska tura – iz doline!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,96
Manjša cerkvica oziroma kapela na Matajurju nad Beneško Slovenijo
Z junijem se pohodniška sezona začenja zares (nad dva tisoč metri je še vedno pametno preveriti, kakšne so snežne razmere), pred dnevi smo na Siol.net v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije začeli tudi 10. izbor Naj planinska koča. Vsak petek pa vas, kot ste že vajeni, povabimo na športno aktivnost v hribe, torej na kakšno lepo planinsko pot. Tokrat smo izbrali Matajur. A po poti, ki je ne izbere vsak. Iz doline!
Za več dni na gorsko avanturo v dolino reke Soče? Zakaj pa ne. Pohodniških možnosti ne manjka.
Aprilsko vreme, ki nas spremlja že dva meseca in ni najbolj naklonjeno športnim aktivnostim v gorah (pogoste plohe in nevihte so lahko tudi nevarne, oblaki pa zakrivajo osupljive razglede), se z junijem končno le poslavlja. Pohodniki že komaj čakamo lepše dneve za daljše ture, tudi za večdnevne gorske avanture. Vse več bo tudi odprtih planinskih koč med tednom in počasi tudi na višjih nadmorskih višinah. Ta teden se je začel izbor naj planinske koče 2024, tako da ste vabljeni, da v njem sodelujete.
Ko sam izbiram destinacijo za več dni v hribih, pogosto izberem Posočje. Od večjega dela Slovenije je to namreč precej oddaljeno, zakaj si torej ne bi rezervirali prenočišča v dolini reke Soče. Ko sem spal v vasici Svino nad Kobaridom, sem to izbral za izhodišče pohoda na Matajur. In tako vzpon na ta mejni greben, ki je običajno precej lahkoten, postane kondicijsko res tista prava tura, ko nekaj več naredite za svoje telo!
Iz vasice Svino nad Kobaridom krenemo na greben Matajurja (levo na fotografiji).
Prvi dve uri skozi gozd, a se sem in tja že pokaže Krn.
Večina za pohod na Matajur (1.642 metrov) izbere vasici Avsa (860 metrov) ali Livek (692 metrov) na prelazu med Matajurjem in Kolovratom (dobro ga poznajo tudi kolesarji), kjer se pešpot vzpenja zložno in je do cerkvice na vrhu manj kot tisoč višinskih metrov (manj kot tri ure hoje). Vas Svino (250 metrov) v dolini nedaleč od Kobarida je sicer nekaj bližje vrhu Matajurja, a je skoraj 1.400 metrov nižje. Obenem je prva polovica vzpona precej strma, a tehnično nezahtevna. Zagotovo pa se boste pošteno prepotili. Vzpon vzame tri ure in pol. Če bo v Svinu težje najti parkirni prostor, se lahko štarta že iz Kobarida, kar pa vzame še dodatne pol ure hoje (po asfaltirani cesti).
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Najprej po gozdni vlaki, nato po pešpoti. Prvi dve uri vzpona iz vasi Svino sta precej strmi. Če bodo kak dan pred vami tu gor gnali živino, je lahko pot tudi blatna in zrita.
Ko pridemo v Svino, se usmerimo najprej levo in nato desno skozi vas. Brez skrbi, tu so že prve markacije in tudi table z napisom Matajur. Za vasjo krenemo po kolovozu prek travnikov in pašnikov. Ko dosežemo gozd, nadaljujemo po vse strmejši gozdni vlaki. Na razpotjih je smer za Matajur vselej označena. Nekaj višje se gozdna vlaka spremeni v ozko pešpot, ki se dviga cik-cak na pobočje, da strmina vendarle ni prehuda. Po tej poti na planine na Matajurju ženejo tudi krave, tako da zna biti ta čas v začetku junija nekoliko razrita.
Po dobrih dveh urah vzpona dosežemo Svinsko planino. Tu sledimo markacijam naravnost navzgor prek planine (desno gre pot proti Sužiški planini, levo pa proti Idrski planini). Ob vzponu prek planine se nam bodo prvič odprli pogledi proti dolini in okoliškim goram. Za našimi hrbti bo izstopal Krn. Prav pogled na Krn je z Matajurja najlepši. Na vrhu planine še enkrat nadaljujemo naravnost navzgor po manjši dolinici (z leve se priključi pot z Avse in Livka), ki se nekaj višje nadaljuje bolj v desno (smer zahod). Ko dosežemo vrh mejnega grebena med Slovenijo in Italijo (Glava, 1.519 metrov), vemo, da smo že tik pred ciljem. Zadnjih 20 minut hoje predstavlja zložen vzpon po grebenu, ko cerkvica na vrhu postaja vse večja in večja.
Naravnost navzgor prek Svinske planine. Ko se obrnemo nazaj, pa se nam pokaže mogočni Krn.
Izhodišče: Svino (250 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.400 metrov
Čas za vzpon: tri ure in pol
Zahtevnost: nezahtevna markirana pot
Zadnji del poti poteka po mejnem grebenu. Kapela na vrhu postaja vse večja in večja.
Cerkvica na Matajurju
Najvišjo točko Matajurja osvojimo v približno treh urah in pol. Razgledi bodo za trud zagotovo lepa nagrada. V smeri vzhoda na drugi strani doline reke Soče izstopa že omenjeni Krn. Če se ozremo proti severu, je pred nami greben kobariškega Stola in višje za njim Kaninsko pogorje. V smeri juga pa lahko pogled ob lepem vremenu in dobri vidljivosti seže vse do morja. Planinske koče na slovenski strani Matajurja ni, sta pa dve nekoliko nižje pod grebenom na italijanski. Prav zaradi razgledov si za Matajur res velja izbrati lep dan. Na vrhu se boste gotovo dolgo zadržali.
Razcep za Matajur in Idrsko planino
Sestopimo po isti poti (celoten vzpon in sestop sta dolga približno sedem kilometrov), lahko pa si pohod še podaljšamo za kak kilometer. Namesto neposredne poti do Svinske planine se sprehodimo še do Idrske planine in Mrzlega vrha nad njo (1.358 metrov). Z Idrske planine se nato po makadamski cesti vrnemo na spodnji del Svinske planine, od tam pa po že znani strmi pešpoti in nato vlaki v dolino proti vasi Svino.
Pogled z Matajurja. V oblakih je desno Krn, na sredini v dolini Soče Kobarid in levo začetek grebena Stola.
