Torek, 5. 8. 2025, 10.01
2 uri, 8 minut
Ne dovolite, da zakon odloča namesto vas – uredite oporoko!
Dedovanje je pravni postopek prenosa premoženja in pravic zapustnika na njegove dediče po njegovi smrti. Ta proces je lahko urejen na podlagi dedovanja po zakonu ali pa s pisno oporoko, ki jo je zapustnik sestavil pred smrtjo. Z oporoko zapustnik določi, kdo bo dedoval njegovo premoženje, pri čemer lahko natančno navede, kaj naj dobi posamezen dedič, ali pa koga popolnoma izpusti iz dedovanja – razdedinjenje.
Dedovanje po oporoki ali zakonu
Dedovanje z oporoko in dedovanje po zakonu sta dva osnovna načina prenosa premoženja po smrti zapustnika.
Dedovanje z oporoko omogoča zapustniku, da vnaprej določi, kdo bo prejel njegovo premoženje. Oporoka je pravno veljavna, če je sestavljena v skladu z zakonskimi predpisi, podpisana in datirana. S tem dokumentom lahko zapustnik natančno razdeli svoje premoženje med dediče in določi posebne pogoje dedovanja.
Dedovanje po zakonu se uporablja, ko zapustnik ne pusti oporoke. V tem primeru se premoženje razdeli med zakonite dediče po vnaprej določenem vrstnem redu, ki ga določa zakon (to so dedni redi). Praviloma dedujejo najprej zapustnikovi otroci in zakonec/partner, nato starši, bratje in sestre ter v tretjem dednem redu še bližnji sorodniki (dedki in babice ter njihovi potomci).
Oporoka - zakaj je nujna?
Oporoka je pravni dokument, s katerim jasno izrazite svojo voljo. Je osebna in pravno zavezujoča izjava, s katero posameznik določi, kako naj se po njegovi smrti razdeli premoženje. Če oporoke ni, preide dedovanje na zakonsko določena pravila, ki pa pogosto ne odražajo dejanskih želja pokojnika. Z oporoko lahko natančno določite, komu bo pripadlo vaše premoženje, kako bodo razdeljeni posamezni deleži ali celo koga izločate iz dedovanja.
Oporoko je mogoče sestaviti na različne načine, odvisno od konkretnih razmer in zmožnosti zapustnika. Vsaka oblika oporoke ima svoje značilnosti in prednosti. Ker so za veljavnost dokumenta ključni določeni pogoji, se pred sestavo oporoke priporoča strokovno pravno svetovanje, s čimer se izognete morebitnim napakam ali sporom v prihodnosti.
Vrste oporok
Pri sestavi oporoke je ključno poznati različne vrste oporok in njihove značilnosti, saj mora biti oporoka pripravljena v skladu z zakonskimi zahtevami, da je veljavna. V nadaljevanju so predstavljene najpogostejše vrste oporok v Sloveniji in njihove ključne značilnosti.
Lastnoročna oporoka
Zapustnik jo v celoti napiše in podpiše z lastno roko. Ne potrebuje prič ali overitve, vendar se lahko izgubi, zato jo je priporočljivo hraniti na varnem mestu.
Pisna oporoka z dvema pričama
Oporoko lahko napiše zapustnik ali nekdo drug, zapustnik pa jo mora pred dvema pričama podpisati. Priče ne smejo biti dediči in morajo potrditi oporoko s svojim podpisom.
Notarska oporoka
Sestavi jo notar na podlagi zapustnikove volje. Je najbolj pravno varna oblika, saj notar poskrbi za skladnost z zakonodajo in hrambo dokumenta.
Ustna oporoka
Dovoljena le v izjemnih okoliščinah (npr. smrtna nevarnost). Veljavna je, če je dana pred dvema pričama, a velja le 30 dni po prenehanju izrednih razmer.
Priprava oporoke in pomoč pravnika
Pri izbiri vrste oporoke je pomembno upoštevati vaše specifične okoliščine in želje. Da bo vaša oporoka veljavna in skladna z zakonom, je priporočljivo, da se obrnete na pravnega strokovnjaka.
Pravnik na dlani vam ponuja učinkovito in cenovno dostopno pravno pomoč. Najbolje pri vsem tem pa je, da vam ni treba zapuščati svojega doma – vse potrebno uredimo po telefonu. Pri pripravi oporoke vam pomaga in svetuje ter tako zagotavlja, da bo izražala vašo voljo in zaščitila vaše najbližje. Stopite v stik z nami še danes in poskrbite za pravno varnost svoje oporoke!
Kako preprečiti dedovanje drugim?
Razdedinjenje dediča pomeni izgubo dedičeve dedne pravice. Lahko gre za popolno razdedinjenje ali delno, pri katerem dedič izgubi del nujnega deleža, ki bi mu sicer pripadal. Oporočitelj mora svoj namen jasno izraziti v oporoki. Pri tem ni nujno, da je naveden razlog, vsekakor pa je to koristno. Vzrok za razdedinjenje je lahko:
- dedič se je s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom,
- dedič je naklepoma storil hujše kaznivo dejanje zoper oporočitelja ali njegove bližnje sorodnike ali
- dedič se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Pogodba o preužitku in pogodba o dosmrtnem preživljanju sta dva načina, kako lahko eni osebi že pred smrtjo zagotovimo premoženje. Gre za pogodbeni prenos premoženja v zameno za skrb, oskrbo ali preživljanje, pri čemer prejemnik po smrti darovalca običajno postane lastnik celotnega premoženja. Obe pogodbi sta dobra izbira za tiste, ki želite, da vaše premoženje pripada točno določenemu dediču.
Naročnik oglasnega sporočila je SEDEM D.O.O.
