Zlatko Zahović si ga je lastil 13 let, zdaj je absolutni vladar Benjamin Šeško. Kaj bo šele jutri ...

Sportal Objava, ki je zatresla Otok. Benjamin Šeško se je že dogovoril!

Ne le Luka Dončić, kaj kmalu bi lahko to poletje bajno pogodbo, ki prinaša obilico denarja, podpisal tudi Benjamin Šeško. Mladi slovenski nogometni as je velik oboževalec štiri leta starejšega Dončića. Spoštujeta drug drugega in se podpirata, pred leti sta tudi navezala stike, to poletje pa pišeta rekordne zgodbe in postavljata nove mejnike. Vsak v svojem športu.

Luka Dončić je podaljšal pogodbo z LA Lakers v soboto, Benjamin Šeško pa še čaka na slovesen trenutek, ko bi se lahko podpisal pod odmevno pogodbo in preselil na Otok. Foto: Reuters

Komaj 22-letni Posavec se spogleduje s selitvijo na Otok. Po zadnjih informacijah je bolj naklonjen nadaljevanju kariere pri Manchester Unitedu, ki je Leipzigu nedavno že dal uradno ponudbo. Ta skupaj z bonusi znaša 85 milijonov evrov. Čeprav je manjša od tiste, ki jo je na Saško poslal Newcastle (90 milijonov evrov), naj bi Šeškovo srce bolj utripalo za rdeče vrage.

V vsakem primeru pa je jasno še nekaj. Če bo Šeško nogometno pot nadaljeval v Angliji, se bo podpisal pod največji prestop v zgodovini slovenskega nogometa. Zdajšnji rekord, ki je prav tako v njegovih rokah, bo presegel za najmanj trikrat, s tem pa postavil zelo visoko letvico za vse rojake, ki bodo skušali v prihodnosti še preseči njegov podvig.

Na vrhu slovenska rdeča bika

Ko je Kevin Kampl prišel leta 2017 v Leipzig, so rdeči biki zanj plačali 20 milijonov evrov. Takrat je bil star 27 let, Foto: Ana Kovač Kdo sploh trenutno zaseda vodilnih deset mest na lestvici najdražjih slovenskih prestopov vseh časov? Sestavil jo je Transfermarkt, omenjajo pa se zgolj imena največjih slovenskih nogometnih virtuozov, ki so bili še kako cenjeni v tujini in si prislužili zanimanje tako velikih klubov, ki so lahko zanje plačali visoke zneske.

Poleg aktualnega rekorderja Benjamina Šeška, ki ga je predlani RB Leipzig kupil od "bratskega" Red Bull Salzburga za 24 milijonov evrov, zdaj pa se bo vložek rdečim bikom povrnil v veličastni večkratni podobi, je takoj pri vrhu tudi njegov soigralec Kevin Kampl. Ko ga je Leipzig leta 2017 pripeljal iz Leverkusna, je za nekdanjega slovenskega reprezentanta, rojenega v Solingenu, plačal okroglih 20 milijonov evrov.  

Bijol s stopničk izrinil Oblaka

Jan Oblak in Jaka Bijol poveljujeta slovenski obrambi. Foto: www.alesfevzer.com Na tretje mesto, torej aktualne stopničke, se je to poletje prebil Jaka Bijol. Obrambni steber slovenske reprezentance in donedavni kapetan Udineseja je zapustil serie A in se odpravil na Otok, kjer ga je za 18 milijonov evrov kupil povratnik v elitno druščino Leeds United.

Korošec je tako na četrto mesto pahnil svojega kapetana v izbrani vrsti Jana Oblaka, ki je dolgoletni simbol uspešnosti in trdne obrambe madridskega Atletica. Ta med vratnicama španskega klubskega velikana vztraja že vse od leta 2014. Ko ga je Atletico pred 11 leti kupil od Benfice, tudi takrat je bil njegov trener že Diego Simeone, so Los Colchoneros za mladega slovenskega čuvaja mreže plačali 16 milijonov evrov.

Pozneje je Škofjeločan postal eden najboljših vratarjev na svetu, postavljal pa je tudi nove mejnike, saj je kot prvi na Transfermarktu, kar zadeva oceno tržne vrednosti, poskrbel za trimestno številko. V milijonih evrov, seveda. Pred šestimi leti je bil vreden kar sto milijonov evrov, zdaj, ko je star že 32 let, pa je njegova vrednost petkrat manjša (20 milijonov evrov).

Jan Oblak je prvi in za zdaj edini slovenski nogometaš, katerega tržna vrednost je kdaj znašala 100 milijonov evrov. Foto: Guliverimage

Če bi takrat, ko je imel rekordno tržno vrednost, prestopil h kateremu izmed drugih klubov, bi lahko poskrbel za posel podobnih razsežnosti, kakršen se obeta Leipzigu ob poslovanju z Man Utd oziroma Newcastlom. Ker pa je Oblak ostal zvest Atleticu, je s tem zamudil priložnost, da bi na lestvici najvišjih prestopov v zgodovini slovenskega nogometa skočil na vrh.

Deset največjih slovenskih nogometnih prestopov:

Zahovićev rekord je veljal kar 13 let

Samir Handanović je pri milanskem Interju nosil tudi kapetanski trak. Foto: Reuters Če bo Šeško nadaljeval v podobnem ritmu ter z zadetki in atraktivnimi potezami plenil pozornost tudi na Otoku, bi lahko njegova tržna vrednost, ki danes po oceni Transfermarkta znaša 70 milijonov evrov, še skokovito narasla. S tem bi lahko nekega dne popravil tudi Oblakov rekord. Ker je star komaj 22 let, je pred njim še ogromno priložnosti, da bi sanje uresničil tudi v močnejših ligah, kot je nemška bundesliga.

Na slovenski lestvici je takoj za Oblakovim prestopom iz Lizbone k Atleticu tisti, ki ga je dve leti pred njim izvedel njegov nekdanji reprezentančni mentor Samir Handanović. Ko je leta 2012 zamenjal Videm za Milano, je Inter napolnil blagajno Udineseja s 15 milijoni evrov. Sarma je postal nezamenljiv član udarne enajsterice, vztrajal do poznih let in si prislužil pomembno mesto v klubski zgodovini.

Podobno velja tudi za Zlatka Zahovića, ki se je znašel na lestvici po tem, ko ga je grški Olympiakos na začetku sezone 1999/2000, torej še v prejšnjem stoletju, kupil od Porta za takratnih 13,5 milijona evrov, kar je bil slovenski rekord. Trajal je kar 13 let, prekosil ga je šele Handanović, a se zaradi vsega, kar se je zgodilo vmes, poraja vprašanje, koliko bi bil prestop Mariborčana k atenskemu velikanu vreden, če bi se zgodil v zadnjem desetletju.

Zlatko Zahović je tako blestel pri Portu, da je grški Olympiakos zanj leta 1999 plačal 13,5 milijona evrov. Foto: Reuters

V novem obdobju, ko so nogometni klubi zaradi močnih finančnih injekcij ponoreli, bi bil Zahovićev prestop vreden zagotovo še bistveno več, to pa je le dokaz, kako zelo je bil takrat vroč in cenjen poznejši strelski rekorder slovenske reprezentance.

Zahović na lestvici kar dvakrat

Josip Iličić se je leta 2013 preselil v Firence. Foto: Guliverimage/Getty Images Na lestvici najvišjih desetih prestopov se Kevin Kampl, ki je v karieri zaigral v dresih treh večjih nemških klubov, pojavlja kar trikrat. Borussia Dortmund je zanj pred desetletjem Salzburgu plačala 12 milijonov evrov, nato pa so ga rumeno-črni prodali porurskim sosedom iz Leverkusna za 11 milijonov evrov.

Ko je Josip Iličić leta 2013 prerasel okolje v Palermu, je sprejel ponudbo Fiorentine in se za devet milijonov evrov preselil v Toskano. To je bil njegov največji prestop v karieri, kjer je najodmevnejše predstave privarčeval za Atalanto.

V izbrani vrsti si je pred leti delil slačilnico tudi z Miho Mevljo. Nekdanji slovenski branilec, ki je brez večjega medijskega pompa sklenil vrhunsko kariero in zapustil nogomet, je svoj vrhunec dosegel v sezoni 2017/18, ko ga je v svoje vrste zvabil najbogatejši ruski klub Zenit. Zanj je plačal osem milijonov evrov, ravno toliko pa je pred četrt stoletja za Zlatka Zahovića, ki je hitreje od načrtovanega zapustil Pirej, plačala Valencia. Netopirji so takrat spadali med evropsko elito, v ligi prvakov pa se uvrstili v veliki finale, kjer so po slabšem izvajanju 11-metrovk, zalomilo se je tudi Zahoviću, čigar strel je mojstrsko ubranil Oliver Kahn, izgubili proti Bayernu.

Benjamin Šeško je vse bližje sklenitvi sodelovanja z Manchester Unitedom. Foto: Guliverimage

Takšna je torej lestvica desetih največjih prestopov v zgodovini slovenskega nogometa, ki pa se bo kaj kmalu korenito spremenila na vrhu, na katerem se bo izpisala ogromna številka, bistveno višja od vseh, zapisanih podnjo. Če bo Manchester United našel skupen jezik z Leipzigom, bo tako Slovenija zahvaljujoč Benjaminu Šešku uradno pozdravila nov fantastičen rekord, ki bo zagotovo odmeval tudi po svetu, saj bo spadal med največje letošnje prestope.

Sportal Nove spremembe v 1. SNL, legenda Bayerna v Kanado, AC Milan pripeljal Švicarja