Petek, 6. 10. 2023, 14.30
6 mesecev, 3 tedne
NASVET ZA IZLET V HRIBE (34.)
Vprašali se boste, zakaj ni Tosc bolj obiskan #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,86
Letošnje poletje za gore vremensko ni bilo najbolj ugodno, je pa toliko lepša jesen. In pohodniške sezone zato še ni konec. Za ta petek smo načrtovali zadnji Siolov nasvet za izlet v hribe v letu 2023 (vrhunsko turo na zlate macesne), a smo ga prestavili na naslednji petek. Zdaj vam raje predlagamo goro z morda najlepšim pogledom na Triglav. Pa sploh ni zelo obiskana! In ne gre za zahtevno turo. To je Tosc (2.275 m).
Pogled z vrha Tosca na Triglav s kočo Planika pred njim in Kredarico na desni
Velo polje pod Toscem, Mišelj vrhom in Triglavom še ni obarvano zlato.
V zadnjih dneh so vsa pogostejša vprašanja, ali so že zlati macesni. Odgovor je: ne še. To smo preverili tudi ob koncu ture, opisane v naslednjih vrsticah. Pod Toscem je namreč Velo Polje, ki se jeseni obarva v zlate oziroma rumene barve. Je pa trenutno tako toplo, o slani pa ni duha, da bomo na tiste prave jesenske ture v naše gore počakali še vsaj teden ali dva.
Pred nami je še en topel in sončen konec tedna, ko se bomo v gorah znova prepotili. In naužili razgledov. Eden od najlepših na naš najvišji vrh je s Tosca (2.275 m), torej s Tosca brez šumnikov (Tošč je pri Polhograjski Grmadi). Zaradi gnezdenja orlov je bil dostop nekaj časa omejen. Tudi sicer se mi zdi, da nanj pohodniki ne zahajamo tako pogosto kot na sosednje Viševnik, Mali in Veliki Draški vrh. Pa je pogled z njega na Triglav, Planiko in Kredarico, pa Rjavino, Mišelj vrh in navzdol na Velo polje še lepši, še posebej, če imamo tako vidljivost, kot je bila ta torek. Kar poglejte v videu!
Poglejte, kako je videti pot na Tosc in Velo polje:
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Pogled s Studorskega prevala proti Bohinju in južnim pobočjem Tosca
Parkirano na Rudnem polju (parkirišče slovenske vojske je brezplačno) in pohod začnemo po tako imenovani "triglavski magistrali", torej v smeri Vodikovega doma in Triglava. Najprej nas čaka nekaj minut položne gozdne ceste do smučišča pod Viševnikom, kjer izberemo levo pot po cesti (naravnost navzgor na Viševnik, kamor smo vas povabili pred nekaj tedni). Kmalu nas označbe za Triglav in Vodnikov dom usmerijo na pešpot in teren se prvič postavi navkreber. Kmalu še enkrat prečkamo cesto in sledi drugi, nekaj daljši strm odsek pod bujnim pokljuškim iglastim gozdom (skupaj približno pol ure).
Pri kamnitem možicu z glavne poti proti Triglavu zavijemo desno navzgor na Tosc.
Naslednje pol ure pohoda bo lažje, saj je pot večinoma položna, na trenutke se celo malo spusti. Hodimo pod jugozahodnimi pobočji Viševnika in nad planino Konjščica, ki se nam bo nekajkrat tudi pokazala med drevesi. Ves čas sledimo glavni poti, ne zavijemo navzdol proti Konjščici. Sledi kratek vzpon in že smo na manjši uravnavi imenovani Jezerce, kjer si lahko dotočimo tudi vodo. Gre za dolinico med skoraj navpičnimi stenami Viševnika, Malega in Velikega Draškega vrha in Ablance. Izberemo levo pot, vzpon po grapi med Velikim Draškim vrhom in Ablanco. V manj kot kot pol ure premagamo strmimo in smo na Studorskem prevalu. In tu se najlepši, najbolj razgleden del ture šele začne. Že s prevlada se nam odpre pogled daleč naprej proti Bohinju, vse do spodnjih bohinjskih gora.
Vzpon po travnatem južnem pobočju Tosca. V ozadju gore nad Bohinjem.
Po kratkem spustu nas nadalje pot vodi prečno na sicer strma pobočja Velikega Draškega vrha in Tosca. Pot je tu precej ravninska, da se nadihamo pred zaključnim vzponom. Je pa ves čas izpostavljena soncu, tako da je treba za zaščitno poskrbeti tudi takole jeseni. Ko dosežemo južna travnata pobočja Tosca, smo pozorni na odcep desno navzgor. Od tu pot namreč ni markirana (markirana je glavna pot naravnost naprej proti Vodnikovemu domu in Triglavu). Odcep je označen s kamnitim možicem, tako da ga ne moremo zgrešiti. Zdaj nas čaka kakšnih 30 minut, morda nekaj več, precej strmega vzpona cik-cak proti Malemu Toscu. Čeprav ni markacij, pa steze ni težko slediti. Pozorni smo na korak in ko kje poprimemo za kakšno skalo, saj je to pobočje lahko dom kakšne kače.
Pogled nazaj proti Viševniku, Malemu in Velikemu Draškemu vrhu.
Pogled proti zahodu: na Velo polje, Mišelj vrh in v ozadju desno Kanjevec.
Ko dosežemo vrh grebena Tosca, se nam odpre nov svet! Pogled proti Triglavu nas v lepem vremenu osupne. Smo pa na Malem Toscu, "pravi" Tosc je oddaljen še kakšnih 15 minut po grebenu v smeri severa. A od tu je pot naprej povsem položna, na koncu pa se za nekaj minut še vzpne po travnatem pobočju. Tosc tako osvojimo po treh do štirih urah. Triglav je s Planiko in Kredarico "tik" pred nami. Desno so Viševnik, Mali in Veliki Draški vrh, pod katerimi smo hodili, pa Krma za njimi. Levo navzdol je Velo Polje, pred njim vrh Vernarja, za njim Mišelj vrh, najvišji v smeri zahoda pa Kanjavec (pod njim smo šli pred nekaj tedni, ko smo obiskali Zelnarico in Prehodavce s planine Blato).
Izhodišče: Rudno polje (1.347 m))
Višinska razlika po poti: 930 m
Čas za vzpon: tri ure in pol
Zahtevnost: lahka, a le delno markirana pot
Z Malega Tosca pogled na Triglav (na levi) in desno spredaj na Tosc (2.275 m).
Vodnikov dom je odprt še do te nedelje (8. oktober).
Sestopimo po isti poti, to nam bo vzelo vsaj dve uri in pol. Lahko pa turo podaljšamo še do Velega polja (še posebej, če jo boste naredili v drugi polovici oktobra, ko bodo macesni že rumeni). V tem primeru se vrnemo s Tosca nazaj na "triglavsko magistralo" in nadaljujemo naprej v smeri Vodnikovega doma in Triglava. Pohod tako nadaljujemo po položni poti prečno na pobočja Tosca. Ko pridemo "okoli ovinka", se nam odpre pogled na veliko kotanjo med gorami, Velo polje. Na razcepu poti izberemo ali desno pot proti Vodnikovemu domu ali levo pot navzdol na planino Velo polje. Lahko tako naredimo krog, na primer najprej poti Vodnikovemu domu (odprt je še do nedelje, 8. oktobra), nazaj spust do planine in nazaj navzgor do razcepa poti. Od tam imamo nazaj do Rudnega polja še vsaj dve uri in pol (do tri ure).
