Petek, 29. 9. 2023, 14.30
1 leto, 1 mesec
NASVET ZA IZLET V HRIBE (33.)
Na Križ(ev pot)? V planinski raj okoli Kriških jezer. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,45
Brez skrbi, tole ni noben križev pot, Kriška jezera so po mulatjeri iz doline Zadnjica lahko dostopna. Turo je vredno podaljšati na Križ (2.410 m), da vidimo vsa tri (oziroma štiri) jezera (kar poglejte v zgornjem videu) in mogoče tudi kozoroge. Se pa poletna pohodniška sezona počasi končuje. Če želite na malico v Pogačnikov dom na Kriških podih, je ta konec tedna zadnja priložnost letos.
Pogačnikov dom na Kriških podih, zadaj mogočni Stenar
O Pogačnikovem domu in pohodu do njega so že nekajkrat pisali, naša tokratna ideja za nepozaben dan v visokogorju Julijskih Alp pa je pohod na Križ nad Pogačnikovim domom. Tako kot večina slovenskih visokogorskih koč je odprt do konca septembra oziroma letos do te nedelje, 1. oktobra. Ta konec tedna bo tako zadnja priložnost za pijano nevesto, izvrstno sladico, ki vam jo pripravijo mladi oskrbniki doma. Ta že vrsto let spada med najboljše in najbolj priljubljene pri nas.
Pogled s Križa na Razor
Poti na Križ je več, najkrajša (štiri ure) je iz doline Vrata mimo bivaka IV na Rušju (glej opis poti na Dolkovo špico). Najbolj slikovita pa je pot, ki jo opisujemo v naslednjih odstavkih. Pa še obkrožili bomo Kriške pode oziroma Kriška jezera. Torej vzpon iz doline Zadnjica (650 m) do Pogačnikovega doma na Kriških podih (2.050) in nato čez Dovška vratca na greben Križa (2.410 m). Sestop pa prek Stenarskih vratc nazaj do Pogačnikovega doma, od tam pa po poti dostopa nazaj v dolino. Vzpon nam bo vzel približno pet ur (štiri ure za hitrejše, pet in pol za nekoliko počasnejše), sestop pa tri in pol. Tura je dolga 19 kilometrov.
Kako je videti pot na Kriške pode in Križ:
Upamo, da najdete tudi nekaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, naročite pa se še na njegov kanal na YouTubu.
Potok Krajcarica na izhodišču v dolini Zadnjica
Izhodišče za turo je dolina Zadnjica nad vasjo Trenta. Ta se začne pri 50. serpentini vršiške ceste, kjer je večje parkirišče. Poleti je ob koncih tedna polno že zgodaj zjutraj, jeseni pa ni več tako velike gneče. Celodnevno parkiranje stane pet evrov (oziroma 5,75 evra, če plačate z aplikacijo). Začetek ture je kot nalašč za ogrevanje: položen vzpon po makadamski cesti. Po približno desetih minutah na križišču izberemo levo cesto (smer Pogačnikov dom, desna vodi v zatrep doline oziroma na Dolič ali Prehodavce), po 20 pa že dosežemo spodnjo postajo tovorne žičnice na Pogačnikov dom. Tam zapustimo cesto in stopimo na pešpot proti Kriškim podom. Gre za mulatjero iz prve svetovne vojne.
Vzpon po mulatjeri. Tik pod Kriškimi podi že uzremo Razor. Klik za ogled fotografije v boljši ločljivosti.
Srednje Kriško jezero in visoko nad njim špica Stenarja
Zdaj nas čaka približno tri ure vzpona po mulatjeri. Prva polovica res ni strma, tako da lahko hodimo precej hitro. Pazljivost je potrebna pri prečenju nekaj grap. Višje ko bomo, lepši pogledi nazaj na Trento se nam bodo odpirali. Druga polovica je nekoliko strmejša, a nič pretiranega, vzpon do Pogačnikovega doma je lahko tudi družinski izlet. Čeprav je pobočje strmo, gre mulatjera cikcak. Na nekaj odsekih je pot sicer bolj gruščnata, tako da je korak počasnejši. Za Pogačnikov dom pravijo, da stoji na eni najlepših razglednih točk pri nas, in prepričali se boste, da to res drži. Malica s pogledom na dolino Trenta! In na vrhove, ki obkrožajo Kriške pode: Razor, Križ, Stenar, Bovški Gamsovec, Pihavec. V globoki dolini za kočo je Srednje Kriško jezero. Tik nad njim je še eno jezero, a ne gre za Zgornje Kriško jezero, kot mnogi mislijo. To sploh nima imena, včasih tudi presahne. Gre torej za četrto Kriško jezero, čeprav običajno govorijo o treh Kriških jezerih.
Pogled nazaj: Pogačnikov dom in levo Pihavec
Bomo pa Zgornje Kriško jezero videli ob nadaljevanju svoje poti. Pri koči se usmerimo levo (severozahod) proti Razorju in Križu. Obe poti imata trikotnik na tabli, torej sta nekoliko zahtevnejši (čelada, za Razor tudi samovarovalni pas). Sprva se pot malo spusti, a hitro sledi razcep (levo Razor, desno Križ), ko se strmo vzpne po skalnatem visokogorskem kraškem terenu. Pot je tu precej ozka, ponekod nekoliko izpostavljena. Ko smo pod strmimi pobočji Razorja in Kriškega roba, si je pametno nadeti čelado. Tu prečimo manjše melišče, pod nami pa se prvič pokaže Zgornje Kriško jezero. Pogačnikov dom se vse bolj oddaljuje. Za Kriškim robom dosežemo krajše sedlo, kjer nas prvič osupne pogled na drugo stran: pod nami je dolina Krnica, levo nad njo Razor, desno pa Dolkova špica in za njo Škrlatica.
Zgornje Kriško jezero s poti pod Kriškim robom. Kakšna barva!
Del poti, varovan z dvema jeklenicama in klini. Tik pod vrhom.
Zdaj se pot najbolj strmo vzpne, čez skalno stopnjo, kjer sta tudi dve jeklenici in nekaj klinov, a je kratek odsek premagljiv tudi za tiste, ki nismo vajeni plezalnih poti. In tako dosežemo Bovška vratca. Zdaj se pot zložno vzpne proti vršnemu grebenu Križa. Tik pod njim se z leve strani priključi še pot iz Vrat (mimo Bivaka IV). Za vzpon od Pogačnikovega doma do grebena Križa potrebujemo uro oz. uro in 15 minut. Se pa tu zaradi lepih razgledov gotovo večkrat ustavimo. Najlepši razgled je pravzaprav na samem začetku vršnega grebena. Poglejte v smeri juga: desno je Razor, pod nami pa Zgornje in Srednje Kriško jezero, pa Pogačnikov dom, levo Pihavec, Bovški Gamsovec, Triglav.
Panorama z grebena Križa: desno Razor (pred njim Kriški rob), spodaj Zgornje in Spodnje Kriško jezero.
Križ
Sledi še nekaj minut položne hoje po vršnem grebenu, preden dosežemo najvišjo točko Križa. Nanjo se je treba vzpeti prek strme izpostavljene skalne stopnje, ki je varovana z jeklenico, nato pa še stisniti skozi ozek naravni žleb, da stopimo na 2.410 metrov. A ta zaključni vzpon (nekaj minut) lahko tudi izpustite.
Tik pod vrhom Križa je na eni od skal napis Stenar. In v tej smeri začnemo sestop. Tu si je znova pametno nadeti čelado. Nekoliko več previdnosti pa je potrebne tudi zaradi nevarnosti zdrsa, saj se spuščamo po robu melišča. Na tako imenovanih Stenarskih vratcih (melišče med Križem in Stenarjem) pa oči na peclje. Tu se radi zadržujejo kozorogi. Pot se nato znova položi, zdaj bomo z druge strani do konca obkrožili Kriške pode. Na razcepu poti Dovška vratca zavijemo v desno proti Pogačnikovemu domu (levo čez Sovatno v Vrata, naravnost na zahtevnejši vzpon na Bovški Gamsovec). Pod Bovškim Gamsovcem se je v torek, prav v času nastanka fotografij in videa iz tega članka, zgodila tragična nesreča, v kateri je nemška planinka zdrsnila in umrla. V gorah zato previdno!
Pod Križem in Stenarjem se radi zadržujejo kozorogi.
Še dve turi, na katerih lahko od blizu srečate kozoroge:
Pogled z Dovških vratc na Stenar (desno), Stenarska vratca in Križ (levo)
Izhodišče: Zadnjica (650 m)
Višinska razlika po poti: 1.760 m
Čas za vzpon: tri ure in pol do Pogačnikovega doma, nato še ura in pol do Križa
Zahtevnost: do Pogačnikovega doma lahka markirana pot, od koče do Križa in spust do Stenarskih Vratc delno zahteven
Za sestop s Križa do Pogačnikovega doma potrebujemo približno uro. Malica v koči z razgledom na Trento bo v poznopopoldanskih urah še bolj teknila. Preostanek sestopa opravimo po poti dostopa, torek po mulatjeri nazaj v Zadnjico (vsaj dve uri hoje). Ne pozabimo pa še na Spodnje Kriško jezero, ki je tik pod Pogačnikovim domom (po nekaj minutah sestopa se odcepi pot v levo).
Gorska jezera so res nekaj posebnega, poglejte ta v Visokih Tatrah. Tam ima skoraj vsaka dolina svoja "sedmera jezera". Zdaj že lahko načrtujete ture za prihodnje leto:
