Petek, 28. 8. 2020, 9.35
1 leto, 10 mesecev
KAM NA IZLET PO SLOVENIJI (13.)
Jerebica, skriti biser, ki ponuja lepe razglede in mir #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,33
V tokratnem petkovem izletu vas "peljemo" na Jerebico, ki ni tako oblegana kot kakšni drugi slovenski dvatisočaki.
Slovenci smo to poletje okupirali naše najlepše razgledne gore. A vseeno obstaja razglednik, ki ni tako oblegan in na katerem boste našli tudi nekaj miru. Jerebica je 2.126 metrov visoka gora v Julijskih Alpah, na meji z Italijo.
Jerebica oziroma Cima del Lago je najbolj znana po razgledu na Rabeljsko jezero. A klasičnega selfija z Jerebice ne boste naredili samo z jezerom v ozadju. Pravzaprav so pogledi proti okoliškim goram še nekoliko lepši. V smeri zahoda sta mogočna Špik Hude police (Cima de Terrarossa) in Montaž (Jof de Montasio). Severovzhodno je vsem dobro poznani Mangart. Če je vidljivost dobra, boste v daljavi na severu videli celo Grossglockner (Veliki Klek). Proti jugu pa prepoznamo Kanin in Rombon.
Lažja, a še vedno delno zahtevna pot na Jerebico je z italijanske strani. In ta je naš tokratni predlog za hribovski izlet. Čez mejni prehod Rateče se zapeljete do Trbiža, nato levo do Rabeljskega jezera, pri katerem zavijete za Neveljski preval (Sella Nevea). Nekaj sto metrov naprej od jezera je pod cesto večje parkirišče na prodišču potoka Bele vode (Rio Blanco), kjer se začne tura.
Vse ideje najdete zbrane pod ključno besedo Kam na izlet po Sloveniji?.
Pred vami je 1.150 višinskih metrov vzpona. Na prvi tabli piše, da boste potrebovali štiri ure. A brez skrbi, tura ni tako dolga. Povprečni pohodnik jo zmore v treh urah in pol, hitrejši v dveh in pol. Gre za markirano pot 653. Sledite torej italijanskim markacijam, ki so nekoliko drugačne od slovenskih. Jih je pa veliko, tako da se ne morete izgubiti. Pod vrhom boste videli tudi nekaj naših markacij.
Pot vas najprej pelje po prodišču prek suhih strug, nato pa zavije desno v gozd. Prvih 10, 15 minut je še položna, nato pa vse bolj strma. Pol ure gre pot v ključih po gozdu, nato še pol ure po starem, ponekod že zaraščenem melišču (ob sestopu je treba zaradi spolzkega terena malo bolj paziti). Strmina popusti na Jezerskem sedlu, kjer nas smerokaz usmeri levo. Smo na pol poti.
Druga polovica ni tako strma, je pa bolj kamnita, ponekod izpostavljena. In zakaj tura velja za delno zahtevno? Na enem mestu je treba malo poplezati prek petmetrske stopnje, a se da dobro prijeti, tako da ni težav. Do vrha se boste še trikrat ali štirikrat poprijeli skal, a le za korak ali dva. Z nekaj previdnosti to zmore vsak. Dodatna oprema (čelada, varovalni pas) ni potrebna. Po približno treh urah ste torej na vrhu Jerebice, ki je zaobljen in prostoren, primeren za počitek, malico in čudovite razglede. Koče ob poti ni, tako da ne pozabite na dovolj osvežilne pijače.
Preberite še:
