Ponedeljek, 31. 8. 2020, 8.26
4 leta, 2 meseca
PREDSTAVITEV FINALISTK AKCIJE NAJ PLANINSKA KOČA (4.) – Planinski dom pri Gospodični
Že 15 let skrbita za večno mlado Gospodično, zdaj je napočil čas za spremembe
Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih je v zadnjih letih kar stalnica med finalisti izbora Naj planinska koča. Na 828 metrih nadmorske višine v bližini Novega mesta družina Mrhar že tri desetletja skrbi za pohodnike, ki pohajkujejo po jugovzhodni Sloveniji. Brata Blaž in Sašo, ki sta se v zadnjem času tako kot vsi spopadla tudi s koronakrizo, si v prihodnosti želita prenove srednje etaže planinske koče, zato sta začela zbirati sredstva, ki bodo pripomogla k obnovi.
Planinski dom pri Gospodični se nahaja na slovenski strani Gorjancev pod Trdinovim vrhom. Le nekaj metrov od planinske koče je studenec, po katerem je dom dobil tudi ime.
Studenec Gospodična naj bi imel po pripovedkah zdravilne učinke, hkrati pa naj bi zagotavljal večno mladost. Za planinsko kočo, ki je sicer v lasti Planinskega društva Krka Novo mesto, že trideset let skrbi družina Mrhar. Zadnjih 15 let je v najemu Blaža Mrharja, pred tem pa je dom vodil njegov pokojni oče. Blažu, ki skrbi za polne želodce obiskovalcev, pomaga mlajši brat Sašo, ki je vodja strežbe.
Planinski dom pri Gospodični se nahaja na 828 metrih nadmorske višine.
Za dva meseca se je svet ustavil
Tako kot preostali svet se je tudi svet v osrčju Gorjancev v času koronavirusa ustavil, dom pa je za dobra dva meseca zaprl svoja vrata.
"Upad je seveda bil, zlasti takrat, ko je bila koča zaprta, a nam je nasproti prišlo tudi planinsko društvo, tako da nam za tisti čas niso zaračunali najemnine. Zdaj pa je stanje morda še nekoliko boljše kot pred epidemijo, saj opažamo, da ljudje nekoliko več obiskujejo te turistične kraje. Zdaj smo začeli tudi z možnostjo koriščenja turističnih bonov. Seveda pri nas ni tolikšen naval kot npr. na Obali, a želeli smo si ponuditi tudi to možnost," pripoveduje Blaž, ki v domu skrbi za postrežbo s prehrano.
Pohodniki največ prisegajo na divjačinski golaž v kruhovi skodelici.
"Prisegamo na planinske jedi. Izpostavil bi divjačinski golaž v kruhovi skodelici, ki gre tudi najbolj za med, potem pa so tu še gobova mineštra, ki vsebuje šest vrst gob, gorjanski fižol, ričet, jota, borovničev zavitek … Na voljo je tudi okoli 40 vrst žganja, ki ga v domu pripravljamo sami," razlaga Blaž.
Tujcev le za vzorec
Studenec Gospodična. Veliko večino gostov še vedno predstavljajo domači pohodniki, zaradi bližine državne meje na Trdinovem vrhu je ogromno tudi Hrvatov, iz drugih držav pa je planincev, predvsem zaradi lege, le za vzorec.
V koči imajo trenutno približno trideset prenočišč, velika želja za bližnjo prihodnost pa ostaja adaptiranje srednje etaže doma, ki je po mnenju starejšega od bratov Mrhar že nujno potreben prenove. Tam bi radi uredili apartmaje, dodatne sobe s kopalnicami in planinsko učilnico.
Projekt za prenovo se je že začel, zdaj pa se bo začela faza zbiranja denarja.
"Ne želimo si ustvariti hotela, naša želja je predvsem urejenost. Nočemo nikakršnega luksuza. Tu je velika težava predvsem ta, da je lastnik doma planinsko društvo, večina društev pa, kot vemo, nima financ v izobilju," razlaga Blaž, ki je v ta namen v sodelovanju s Pivovarno Laško Union na Gospodični začel prodajo spominskih kozarcev za večkratno uporabo, evro od nakupa kozarca pa predstavlja donacijo Gospodični za adaptacijo srednje etaže s prenočišči.
Premalo posluha mestne občine
Leta 2010 so na Gospodični prenovili glavni prostor doma, pa tudi skupna ležišča v najvišjem nadstropju, uredili pa so tudi kuhinjo in kupili dva pomembna stroja. Kot pravita brata Mrhar, bi si na Gospodični želeli predvsem več posluha Mestne občine Novo mesto.
Prostore v najvišjem nadstropju so v preteklosti že uredili, zdaj si želijo še prenove srednje etaže.
"Dve leti nazaj smo dobili sredstva z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, z ekipo smo pripravili vrhunski projekt za promocijo Gospodične, dobili smo tudi podporo države in Evropske unije, a je na žalost zaradi neposluha mestne občine in župana Gregorja Macedonija vse padlo v vodo.
Gospodična je edina planinska koča na območju Novega mesta pod okriljem Planinske zveze Slovenije, a se vanjo vlaga premalo. Mestna občina Novo mesto je zagotovo ena najbolj gospodarsko razvitih v Sloveniji, a posluha za nas nimajo, takrat so nam dejali, da tega ni v načrtu za tisto leto, od projekta in podpisane pogodbe pa sem moral odstopiti," se z grenkim priokusom spominja Blaž.
Prostora za napredek še ogromno Planinski dom pri Gospodični je od 1. maja do 30. septembra odprt vsak dan razen ponedeljka in torka. Od 1. novembra do 30. aprila pa je dom odprt ob koncih tedna in praznikih.
Prostora za napredek, pravi, je še ogromno. "Včasih mi je kar hudo, ko gledam druge planinske postojanke, kako se razvijajo, pri nas pa že nekaj časa vse stoji.
Pred leti smo imeli že vse pripravljeno tudi za asfaltiranje ceste, a je občina takrat vztrajala, da si želi zeleni turizem in da naj bo na Gorjancih makadam. Cesta je bila pred enim mesecem urejena, potem pa je nastalo neurje, in tako gre ves trud v nič," pojasnjuje.
Gabrje in Trdinov vrh – ter vmes tudi kočo Gospodično – namreč povezuje tudi cesta, a je ta zlasti ob slabem vremenu težje prevozna.
"Na tem mestu bi rad pohvalil novomeško poslanko in zdajšnjo državno sekretarko Urško Ban, ki nam je v preteklosti ogromno pomagala.
Zaradi zahteve po plačilu dodatne trošarine za žganje je pred leti dosegla, da so v DZ spremenili zakon o trošarinah. Hkrati je poskrbela, da se je z betonskimi ograjami zavaroval del ceste, kjer je nastal prepad, le nekaj dni zatem, ko sem jo poklical, medtem ko novomeški župan sploh ni odgovoril na mojo e-pošto," razlaga Blaž, ki je prepričan, da je na postojanki nad Novim mestom prišel skrajni čas za spremembe.
Od doma je lep razgled od zahoda proti severu. Na zahodu vidimo Kočevski Rog; od zahoda proti severu se med Krko in Savo razprostira Dolenjsko gričevje, za njim se dviga Posavsko hribovje s Kumom, na obzorju pa vidimo Karavanke ter Kamniške Alpe. Med Gorjanci in Dolenjskim gričevjem je obširno Krško polje, lepo pa se vidi Novo mesto in Trško goro. Razgleda proti vzhodu in jugu ni, ker ga zakriva hrbet Gorjancev.
"Ne vem, ali se pristojni bojijo masovnega turizma, a te bojazni zagotovo ni. Čas bi bil, da se začne razvoj, vse stvari so približno že 50 let iste, prav tako bi lahko na izhodiščih uredili parkirišča. Gorjanci in Gospodična so izpostavljeni na vsaki turistični brošuri Novega mesta, a za to se ne naredi nič. Tudi meni ni v interesu, da so celotni Gorjanci asfaltirani, a nekaj bo treba ukreniti. Tudi to je bilo v preteklosti že dogovorjeno, pa je zaradi želje po zelenem turizmu ostalo na ničli," se še spominja starejši od bratov Mrhar.
Z občine Novo mesto smo prejeli zahtevek za objavo popravka oziroma odgovor na članek. Odgovor občine objavljamo v celoti v obliki, kot smo ga prejeli, brez uredniških in lektorskih posegov:
Veseli smo, da se takšna uspešna zgodba kot je planinska koča Gospodična predstavlja na vašem portalu, nenazadnje občani Novega mesta radi hodimo na Gorjance, obiskujemo Gospodično in smo na ta predel ponosni, vsekakor pa je na tem mestu pomembno izpostaviti, da je v zgoraj omenjenem prispevku zapisanih nekaj neresnic.
Težava tako ni v tem, da Mestna občina Novo mesto ne bi želela pomagati v zadevi, ki jo omenja gospod Mrhar, vendar gre po naših informacijah za neskladje med Planinskim društvom Krka, ki je lastnik koče in Gostiščem Mrhar, ki nastopa v vlogi najemnika, pri čemer se vpleteni niso uspeli uskladiti glede prenove.
Sredstva, ki jih je gospod Mrhar prejel na razpisu, so bila namenjena inovativnim turističnim produktom, za doseganje ciljev pa je gospod Mrhar pri ureditvi prostorov planinskega doma na Gospodični potreboval pomoč in soglasje planinskega društva Krka. V reševanje zadeve se je aktivno vključil tudi podžupan MoNm Boštjan Grobler, ki je želel pomagati razrešiti zadevo, zato se je dvakrat sestal z vsemi vpletenimi, a na koncu vendarle niso dosegli konsenza.
Ker se gospod Mrhar ni uspel uskladiti s planinskim društvom Krka, posledično ni bil upravičen do sredstev na razpisu, pri čemer pa Mestna občina Novo mesto nima nobene vsebinske ali lastniške povezave v zadevi.
Ker se kot občina v zadnjem času aktivno ukvarjamo s promocijo turističnih produktov, je morda pomembna informacija, da področje Gorjancev promoviramo pri vseh turističnih aktivnostih, tovrstne turistične produkte na ravni celotne občine spodbujamo tudi prek razpisov (sofinanciranje novih turističnih produktov v MoNm), večkrat smo podprli tudi dogodke in aktivnosti na Gorjancih.
Tudi infrastrukturno smo na omenjenem območju v zadnjih letih naredili velike premike, predvsem pri cestnih povezavah v Brusnicah in Gabrju, dobili smo tudi gradbena dovoljenja za parkirišča v Gaberju, ki predstavljajo za pohodnike izhodišče za pot na Gorjance.
Na članek pa smo prejeli tudi odziv predsednika Planinskega društva Krka Novo mesto, Antona Progarja. Tudi tega objavljamo v celoti v obliki, kot smo ga prejeli, brez uredniških in lektorskih posegov:
Zgodba o Planinskem domu pri Gospodični na Gorjancih (v lastništvu 90% PD Krka Novo mesto in 10% PZS) je bistveno drugačna kot je opisana v tem prispevku. Tu je navedenih kar nekaj neresnic, žal ne vem zakaj? Čemu to koristi? Članom društva, planincem in vsem ljubiteljem Gorjancev prav gotovo ne.
Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih v svoji zgodovini ni bil nikoli » KOČA », vedno dom planincev. Gospod Blaž Mrhar s tem zavaja obiskovalce od drugod, ki iščejo drugo planinsko postojanko pod imenom koča. Kljub večkratnim opozorilom se to še vedno ponavlja tudi v tem prispevku, drugih medijih in v njegovih izjavah.
S pomočjo Krke d.d., tovarne zdravil Novo mesto, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja; Evropa investira v podeželje, Mestne občine Novo mesto, Komunale Novo mesto, Gostinstva Mrhar in drugih sponzorjev smo posodobili naš dom samo v zadnjih letih tako, da je eden najsodobnejših planinskih postojank v državi. Naj naštejem najpomembnejše posodobitve:
- Uredili smo studenec Gospodična v stanje iz leta 1931
- Zgradili prizidek (60 sedeži )
- Prenovili teraso pred domom
- Vgradili najsodobnejšo membransko čistilno napravo
- Prenovili kuhinjo, da ustreza današnjim standardom in premaknili sanitarije
- Posodobili stari gostinski del
- Prenovili skupna ležišča, vključno z ostalo opremo
- Hidro in termo izolirali zadnjo steno doma ( Izkop 750 kubičnih metrov )
- Uredili prezračevalni sistem v skladiščnih prostorih in sanitarijah
- Umestili učno pot Trdinov vrh
- Z MO Novo mesto smo uredili varen dostop do Planinskega doma pri Gospodični na Gorjancih s ceste Krvavi Kamen - Vahta
Samo v zadnjih enajstih letih smo vložili v dom približno 200.000,00€.
Prihodki društva pa so: članarina, donacija Krke d.d , MO Novo mesto in najemnina za Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih, ki jo že vsa leta vlagamo v posodobitev doma.
Res je , da smo kod partner kandidirali za sredstva pri Ministrstvu za gospodarstvo razvoj in tehnologijo skupaj z Gostinstvom Mrhar. Društvo bi nudilo strokovno pomoč pri izvajanju planinskih projektov, finančnih obveznosti pa ni moglo prevzeti. Gospod Mrhar je od društva zahteval dograditev in adaptacijo srednje etaže, kar ni bilo mogoče. Društvo ni imelo ne načrta, še manj pa finančno pokritost projekta. Skupaj z MO Novo mesto smo iskali možnosti, ki pa jih v kratkem času ni bilo možno realizirati.
Kljub temu ves čas iščemo možnosti za udejanjenje tega projekta. Pridobili smo načrt za adaptacijo, katerega stroški znašajo 4.000,00€. Pridobili smo tudi okvirne predračune za izvedbo. Trudimo se za finančno pokritost del. Bojim pa se, da s takimi članki, ki niso povsem realni, rušimo prizadevanja društva.
Pri vseh naših projektih vedno pričakujemo pomoč naše generalne pokroviteljice Krke d.d. in Mestne občine Novo mesto. Od leta 2009 še nobene naša prošnja ni bila zavrnjena. Vedno so naše akcije pomagali realizirati. Hvala v imenu vseh obiskovalcev našega doma, še posebej gospodu Jožetu Colariču, predsedniku uprave in generalnemu direktorju, gospodu Gregorju Macedoniju, županu Mestne občine Novo mesto in gospodu Boštjanu Groblerju podžupanu Mestne občine Novo mesto. Seveda si dobrega sodelovanja in pomoči želimo tudi v bodoče.
Pa srečno, zdravo, govorimo, pišimo in delajmo samo dobro oz. realno in prav vse bomo s skupnimi močmi tudi udejanji.
Predstavitev preostalih finalistk za Naj planinsko kočo:
2