Torek, 18. 8. 2020, 20.30
3 leta, 8 mesecev
Predstavitev finalistk akcije Naj planinska koča (2.) – Krekova koča na Ratitovcu
Ni vse črno: koronavirus jim je prinesel nepričakovano
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,67
2
Krekovo kočo na Ratitovcu ste z vašimi glasovi znova uvrstili v finale izbora Naj planinska koča. Zaradi koronavirusa je bila koča sicer spomladi dva meseca zaprta, a v poletni sezoni jo obišče več ljudi kot kadarkoli prej.
Krekovo kočo na Ratitovcu ljubitelji gora in bralci portala Siol.net redno uvrščajo v finale izbora Naj planinska koča. Koča slovi po flancatih, ki jih od jutra do večera pečejo v tamkajšnji kuhinji, v kateri že več kot 20 let kraljuje Anica Lotrič, ki skupaj z možem Lojzetom tvori oskrbniški duet Krekove koče. In kaj jim je prinesla pandemija? "Pozitivno, obiska kot še nikoli prej," z odgovorom preseneti Lotrič, sicer tudi predsednik PD Selška dolina Železniki, ki je lastnik koče.
69-letni Lojze in leto dni starejša Anica Lotrič iz Železnikov sta že več kot dve desetletji srce in duša Krekove koče na Ratitovcu, ene od desetih finalistk akcije Naj planinska koča 2020.
Letošnja poletna sezona je zgodovinska. Zaradi pandemije novega koronavirusa, ki je Slovence zadržala v domačih krajih, imajo tako veliko gostov kot še nikoli.
"Glede na statistiko julij še nikoli ni bil tako obiskan kot letos. Avgust bolj kot ne kroji muhasto vreme, a smo kljub temu lahko zadovoljni. Ljudje kar prihajajo in prihajajo," je bil zadovoljen Lotrič.
Prvič v zgodovini - dva meseca zaprta vrata
Pravi, da je koronavirus poskrbel za največjo spremembo v zgodovini njihovega obratovanja. Še nikoli prej se namreč ni zgodilo, da bi bila koča ob koncu tedna zaprta – izjema je bil le en zimski dan pred leti, ko je zapadlo toliko snega, da so kočo iz varnostnih razlogov zaprli, da ne bi ljudi izzivali, naj kljub nevarnostim prihajajo – letos pa so bila njena vrata zaprta skoraj dva meseca.
Koča nosi ime po znanem Slovencu
Krekova koča stoji tik pod Gladkim vrhom, na višini 1642 metrov, na vršnem slemenu Ratitovca. Prvo kočo so odprli že leta 1925, tudi ta je nosila ime po dr. Janezu Kreku (1865–1917), organizatorju slovenskega zadružništva, ki je menda rad zahajal na Ratitovec, a je bila med drugo svetovno vojno požgana.
Anica in Lojze Lotrič sta že več kot dve desetletji srce in duša Krekove koče na Ratitovcu.
Na starih temeljih so člani Planinskega društva Železniki postavili novo. Odprli so jo julija 1954, 14 let pozneje so zgradili še prizidek, leta 1987 pa so jo razširili še s sanitarnim prizidkom z zimsko sobo. V zadnjih letih je bila koča temeljito obnovljena in posodobljena, že 23 let pa zanjo skrbita zakonca Anica in Lojze Lotrič.
Koča je relativno lahko dostopna, zato je med njenimi obiskovalci vedno več družin z majhnimi otroki. Na lep sončen dan Krekovo kočo obišče skoraj tisoč ljudi!
Med obiskovalci je vedno več družin
Polovica gostov je stalnih, ti se združujejo v Klub prijateljev Ratitovca (za vstop v klub je potrebno najmanj 15 vzponov na Ratitovec letno), ki privablja predvsem planince iz Sevške doline in Škofje Loke, druga polovica pa prihaja z vseh koncev Slovenije.
Zadnja leta je med obiskovalci Krekove koče vedno več družin, vedno bolj številni so tudi starejši, ki ne zmorejo več v visokogorje.
"Nekateri se odpravijo tudi na obhodnico Ratitovec, ki vključuje 12 točk," pripoveduje Lotrič. "Sedem jih je na grebenu Ratitovca, pet pa na Sorški planini. Planinci si zanjo večinoma rezervirajo dva dneva. Primerna je tudi za družine.
Obiskujejo nas tudi planinci, ki se odločijo za pešpot do Triglava. Štartajo v Ljubljani, Škofji Loki ali Kranju in pri nas prenočijo prvi ali drugi dan planinske ture. Prva točka je običajno Lubnik, druga pa Ratitovec, sledijo ji Črna prst, Komna, Sedmera triglavska jezera in na koncu vzpon na Triglav."
Brez otrok nikamor
Kot rečeno se je oskrbniška zgodba zakoncev Lotrič začela pisati pred 23 leti.
"Začelo se je tako, da naju je kolega nagovarjal, da bi začela delati na Ratitovcu, kamor sva tudi sicer pogosto zahajala. Pristala sva, a le pod pogojem, da so z nama v koči lahko tudi najini trije otroci, ki so bili takrat še predšolski. Začelo se je z uvajanjem, nato pa s postopnim delom.
Prvi dve leti sva dežurala le ob koncih tedna, potem pa je žena, ko je ostala brez zaposlitve, razširila sodelovanje. Prvo leto je na Ratitovcu ostala tri tedne v kosu, jaz pa sem ji, poleg redne službe orodjarja v Železnikih, pomagal v popoldanskih urah," je zametke njune oskrbniške zgodbe povzel Lotrič, ki pravi, da bi se glede na njuna leta morda že spodobilo, da počasi izprežeta.
Delo od jutra do večera
Leta minevajo, nič mlajša nista, delo pa ostaja od jutra do večera. Kdor hribov nima rad, kot oskrbnik nima kaj početi.
"Vstajava ob 5. uri zjutraj, za vikend še kakšno uro prej, pa pred 22. ali 23. uro nikoli ne leževa spat, ker so ljudje pri nas ves dan," pravi Lojze.
Zgodaj je treba vstati zato, da se pripravi vse potrebno za kuhanje enolončnic, razloži. "Kuha seveda žena, jaz pa ji pomagam. Jaz skrbim za strežbo in pomivanje, žena pa za kuharijo. Vse kuhamo sproti, čeprav nam to kdo ne verjame, a je res. Hrane ne zamrzujemo in je vedno sveža."
Tudi začetki so bili zahtevni, priznava Lojze.
"Anica je bila prepričana, da njena kuha ni na dovolj visoki ravni, a jo je legendarna oskrbnica Tonka, ki danes skrbi za Tonkino kočo pod Vršičem, prepričala v nasprotno. Pomagala ji je tudi z nasveti in jo prepričala, da je vse mogoče, če le imaš voljo," je povedal Lotrič, ki nikoli ne pozabi omeniti še drugih ljudi, ki bistveno prispevajo v mozaik uspeha Krekove koče.
V njeni razširjeni ekipi je več kot 40 ljudi – razporejeni so v deset skupin, ki na pomoč priskočijo predvsem v najbolj prometnem obdobju in zunaj poletne sezone, ko je koča odprta ob koncih tedna.
"Ko je lepa nedelja, nas mora biti tukaj vsaj deset, da podelamo," pravi Lojze.
"Z ženo sva poleti šest tednov tukaj, preostali pa se menjavajo. Uspeh in prepoznavnost naše koče tako ni delo samo naju dveh, ampak vseh 40 ljudi, tudi hči in njen mož sta nama v veliko pomoč.
Nekateri so odgovorni za organizacijo izletov, drugi pomagajo v koči," je povedal Lotrič, ki je tudi predsednik PD Za Selško dolino Železniki, ki je lastnik koče. Tam je naš sogovornik prehodil več uvajalnih stopnic. Med drugim je bil tudi ekonom, kar pomeni, da je bil zadolžen za oskrbo koče, od leta 2000 pa je predsednik društva.
V neposredni bližini koče stoji povsem nov zimski bivak.
Zimski bivak
Kočo so v zadnjih letih povsem prenovili, ostalo je samo ogrodje, pripoveduje Lotrič. Zgradili so čistilno napravo in rezervoar, ki jim zagotavlja zadostno zalogo vode, povsem so obnovili tovorno žičnico, s katero oskrbujejo kočo in žičniško postajo.
Odplačali so vsa posojila, letos pa dokončali zimski bivak v neposredni bližini koče. Načrte zanj je zrisal arhitekt, domačin iz Železnikov Jernej Hudolin, sicer pa direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Naslednje leto jih čaka še en zalogaj, nova streha. Iz skodel bodo najbrž prešli na posebno avstrijsko kritino, pri tem pa računajo na uspeh na razpisu za ekološko sanacijo.
Flancati so najbolj znana sladica na Ratitovcu.
Vsak tretji si privošči ratitovški flancat
Poseben ponos Krekove koče pa so flancati, kulinarična posebnost, po kateri slovi blizu in daleč. Na Ratitovcu so jih pekli že pred prihodom zakoncev Lotrič, pred 25 leti, a prav na pobudo zdajšnje oskrbnice, ki jih je že kot majhna deklica z mamo pekla v Dražgošah.
"Spomnim se, da sem enkrat predlagala, da spečemo nekaj sladkega. Pa sem predlagala, da naredimo flancate, in ljudje so jih v hipu razgrabili. Najprej smo jih pekli samo za vikend, zdaj pa vsak dan. Po njih smo znani, zato je pomembno, da jih imamo na zalogi," pravi Anica.
Vsak tretji gost si privošči flancate, drugi povprašujejo tudi po kislem mleku in ajdovih žgancih ter enolončnicah, od ričeta do jote, ki morata biti na jedilniku vsak dan, potem so tu še zelenjavne juhe in telečja obara.
Redni finalist izbora Naj planinska koča
Krekova koča je redni finalist izbora Naj planinska koča, ki jo že šesto sezono zapored pripravljamo v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije. Kaj je po mnenju Lotriča glavni razlog za takšno navdušenje nad kočo?
"Mislim, da se lahko pohvalimo z zelo dobro kuhinjo - ljudje jo kar pohvalijo, čeprav vztrajamo pri planinskih enolončnicah. Štrukljev ne delamo, smo se pa specializirali za flancate, ki jih od začetka do konca pripravimo tukaj v koči. Od 4. ure zjutraj do 16. ure …,"
Preberite še:
2