#dopustujdoma
Petek, 14. 8. 2020, 18.16
3 leta, 8 mesecev
Kam na izlet po Sloveniji (11.)
TOP 10 gorskih vrhov, kjer boste uživali in se izognili gneči #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,14
Pred nami je razmeroma sončen, za nameček pa še prazničen konec tedna, ki bo v gore najbrž spet zvabil množico ljubiteljev gora. S pomočjo Planinske zveze Slovenije smo pripravili nabor pohodniških idej, na katere morda sploh ne bi pomislili.
POZOR! Preden se podate v gore, si vzemite čas za:
1. Preverite vremensko napoved.
2. Naštudirajte pot, ki ste si jo zamislili in pripravite vso potrebno opremo. Več o tem, si lahko preberete na povezavi: Naj se sliši čudno, pa vendar: kapa in rokavice tudi poleti spadajo v nahrbtnik.
3. Če se znajdete v težavah, pokličite na 112. Če ste priča nesreči, pokličite na 112 in ostanite ob poškodovancu. O ukrepih v primeru helikopterske pomoči si preberite članek Zakaj je nevarno mahati reševalnemu helikopterju?
1. Krofička (2083 m)
2083 metrov visoka gora Krofička leži v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Z vrha, ki se strmo spušča proti Logarski dolini in Robanovemu kotu, se ponuja zelo lep pogled na bližnjo Ojstrico in ostale vrhove v porečju reke Savinje, piše na spletni strani Hribi.net.
Če si boste za izhodišče izbrali parkirišče pri penzionu Na razpotju (770 m), vas do vrha (sledite tablam za Klemenčo jamo) čaka nekaj več kot 1300 višinskih metrov.
Pot je markirana in označena kot zahtevna, kar pomeni, da si boste na tehnično zahtevnejših mestih lahko pomagali s klini in jeklenicami, zaradi nekaterih bolj izpostavljenih mest, kjer je možnost padajočega kamenja, pa ne pozabite na čelado.
Pot na 2083 metrov visoko Krofičko je označena kot zahtevna pot.
>>> Vse ideje za izlet po Sloveniji na enem mestu.
Nekaj več kot po uri hoda od parkirišča se lahko ustavite in okrepčate v Koči na Klemenči jami, ki so jo bralci Siol.net predlani izbrali za naj visokogorsko planinsko kočo. V neposredni bližini koče (deset minut zmernega vzpona) si velja ogledati macesen, ki je z obsegom 450 centimetrov (in višino 28 metrov) eden najdebelejših, če ne kar najdebelejši macesen v Sloveniji. Drevo naj bi bilo staro med 200 in 300 leti, zaradi izjemnih dimenzij pa je razglašeno za naravni spomenik.
Od Klemenče jame do Krofičke vas čaka še dve uri in pol hoje.
Deset minut stran od Koče na Klemenči jami se nahaja eden najdebelejših macesnov v Sloveniji.
2. Kalški greben (2224 m)
Kalški Greben leži v Kamniško-Savinjskih Alpah in je z 2.224 metri nadmorske višine najvišji vrh v skupini Krvavca. Na vrhu, kjer boste našli vpisno skrinjico z žigom, boste lahko uživali v prelepem razgledu na osrednje Grintovce in vrhove nad dolinama Kamniške Bistrice in Kokre, ob lepem vremenu pa tudi precej dlje, celo do najvišjih vrhov Julijskih Alp.
Do Kalškega Grebena vodijo številne poti z različno stopnjo zahtevnosti.
Pot od Kriške planine čez planino Koren je denimo označena kot lahka pot, od izhodišča do vrha naj bi vam vzela približno tri ure in 45 minut. Na poti vas čaka zanimiv samopostrežni bife.
Kliknite za ogled videa (video: Jaka Lopatič)
3. Vošca (1737 m)
1737 metrov visok (travnat) vrh Vošca se nahaja zahodno od Trupejevega poldneva in ponuja odličen razgled na Julijske Alpe, zahodne Karavanke, vzhodne Karnijske in Ziljske Alpe, Dravsko dolino ter Visoke Ture in bližnje Krške Alpe.
Nekaj metrov pod vrhom boste našli ruševine nekdanje vojaške karavle, če ste zbiralec žigov, pa vas ta, skupaj z vpisno skrinjico in vpisno knjigo, čaka na bližnjem drevesu.
Do Vošče boste najlažje prišli iz Srednjega vrha v Gozdu Martuljku, kjer je tudi izhodišče za Trupejevo poldne.
Čaka vas nekaj več kot 700 višinskih metrov in dve uri hoje po lahki, a neoznačeni stezi, zato bo predhodna priprava na turo bistvenega pomena.
4. Svinjak (1653 m)
Svinjak, markantna gora neobičajne oblike in imena, leži v Julijskih Alpah in se nahaja severno od mesta Bovec nad dolino reke Soče, vzhodno od Bovške kotline. Svinjaku zaradi piramidaste oblike pravijo tudi bovški Matterhorn.
Od vasi Kal-Koritnica do vrha vas čaka približno tri ure hoje in 1193 višinskih metrov. Pot je označena kot delno zahtevna in ni za tiste, ki se najraje izogibajo višinam in globinam. Proti vrhu je izredno strma, na nekaterih mestih obstaja tudi nevarnost zdrsa.
Gore Svinjak se je zaradi piramidaste oblike oprijel vzdevek bovški Matterhorn.
Na vrhu Svinjaka vas čaka čudovit razgled in miniaturni Aljažev stolp, ki je kot nalašč za skupni selfie. Pri sestopu se lahko ustavite na Čelu, kjer si lahko ogledate 200 metrov dolg strelski jarek iz obdobja prve svetovne vojne.
5. Mrzlik
Mrzlik na višini 971 metrov leži v Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju. Nekaj metrov nižje se boste lahko osvežili in okrepčali v Planinski koči Mrzl'k, od koder se ponuja lep razgled na sosednji Mrzli vrh (Loncmanova Sivka), Sivko in okoliško hribovje. Pred kočo je vpisna skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Od Žirov vas do koče loči 484 višinskih metrov in približno dve uri hoje po lahko označeni poti.
6. Veliki Javornik ali Ženiklovec (1716 m)
Veliki Javornik ali Ženiklovec leži na nadmorski višini 1716 metrov in sodi v gorovje Karavank. Travnati vrh, ki se nahaja med Storžičem in Stegovnikom, ponuja čudovite razglede na Storžič, greben Kriške gore, Julijske Alpe, Stol, Begunjščico, Vrtačo, Košuto in gore nad Jezerskim. Poleg vpisne skrinjice z žigom boste tam našli tudi oazo miru. Od Doma pod Storžičem do vrha vas čaka ura in 50 minut hoje po lahki in neoznačeni stezi. Pozimi je to priljubljena destinacija turnih smučarjev.
7. Veliki Rogatec (1557 m)
Veliki Rogatec ali Veliki Rogac je razgledna gora na nadmorski višini 1557 metrov in sodi v gorovje Kamniško-Savinjskih Alp. Na vrhu Velikega Rogatca, ki se strmo dviga nad dolino Podvolovljeka in ponuja krasne razglede na sosednjo Lepenatko, Kranjsko reber in Veliko planino, stoji križ, na njem pa je zvon želja.
Do Velikega Rogatca se lahko povzpnete tudi po plezalni poti. Ta, sodeč po podatkih na Hribi.net, ni pretirano zahtevna, ni pa zavarovana, ko pa je mokro, obstaja nevarnost zdrsa.
8. Jelenk nad Kanalom (787 m)
Čeprav Jelenk na Banjški planoti ali na Sveti gori starovercev, kot ji pravijo domačini, leži na dokaj nizki nadmorski višini (787 metrov), pa je zaradi svoje apnenčaste osnove vsekakor vreden ogleda.
Gre za izrazito skalnat vrh s tipičnimi škraplji oziroma podolgovatimi žlebovi na neporaslih površinah trdega apnenca, ki zahtevajo veliko previdnost pri hoji, a se hkrati vtisnejo v spomin s svojo lepoto. Jelenk je znan tudi po tem, da so zavedni domačini leta 1850 na njem prvič izobesili slovensko zastavo.
Pot od izhodišča v vasici Morsko vam bo po deloma neoznačeni poti, deloma tudi po brezpotju, vzela dobri dve uri. Na vrhu vas čakajo fantastični razgledi od Črne prsti pa vse do Kanina.
9. Cmir (2393 m)
Gora Cmir na nadmorski višini 2393 metrov ni lahko dosegljiva, do tja pa ne vodi nobena bližnjica. Za katerokoli pot se boste odločili, vam bo vzela več kot šest ur, za nameček bo bolj kot ne zahtevna, a ko boste dosegli vrh, vam bosta razgled in mir poplačala vse napore. Cmir se nahaja med dvema alpskima dolinama - med dolino Vrat in manj znano dolino Za Cmirom, in je primer poti, namenjene samo odlično pripravljenim planincem in tistim, ki so vešči gibanja po skalah.
Če boste za izhodišče izbrali dolino Kot, vas do Cmira čaka šest ur hoje. Po štirih urah se boste lahko odpočili v Domu Valentina Staniča, do vrha Cmira pa vas čakata še dve uri zahtevne hoje.
Dve uri pod vrhom Cmira se lahko odpočijete v Domu Valentina Staniča.
10. Visoki Mavrinc (1562 m)
Vrh Visoki Mavrinc boste najlažje dosegli z vršiške ceste, nekaj sto metrov nižje od Koče pod gozdom. Sledite planinski smerni tabli za Erjavčevo kočo na Vršiču, potem pa se po desetih korakih usmerite desno na nemarkirano pot.
Do Visokega Mavrinca vodi dokaj enostavna pot, na vrhu pa boste nagrajeni s čudovitimi razgledi.
Pot je sicer neoznačena, a dobro vidna in ni posebej zahtevna. Večja pazljivost je potrebna le tik pod vrhom, saj obstaja možnost zdrsa, in sicer pozimi ali ko je mokro. Na vrhu vas čakajo lesen križ in klopca ter fantastičen razgled na Frdamane police, Špik, Veliko Ponco, Škrlatico, Razor, Prisank, Vršič, Malo Mojstrovko, ..., zaradi katerega se boste vračali vedno znova.
Do vrha boste potrebovali približno uro in 15 minut.
Nekaj metrov nižje se lahko ustavitev v Mihovem domu, ki je eden od finalistov akcije Naj planinska koča. Za svojo favoritinjo Naj planinska koče pa lahko glasujete na spodnji povezavi.
Preberite še:
