Torek, 4. 9. 2018, 8.00
5 let, 8 mesecev
Predstavljamo finalistke akcije Naj koča 2018 (3): Dom Valentina Staniča
Ormožan, ki ga je strah višine, je glavni junak kuhinje na 2.332 metrih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,34
2
Branimir Huzjan je "capo di banda" kuhinje v Domu Valentina Staniča, ki ste ga izbrali za finalista akcije Naj planinska koča.
Dom Valentina Staniča na nadmorski višini 2.332 metrov je eden od pol ducata planinskih postojank na območju Triglavskega pogorja. Po prvi svetovni vojni sta ga oskrbovala zakonca Bitenc, oče in mati pokojnega igralca Demetra Bitenca, danes pa tam vlada drugačen režim. Za kuhalnico je pred dvema letoma poprijel Branimir Huzjan iz Ormoža in ne namerava je še tako kmalu odložiti. So dnevi, ko po nekaj dni "ne vidi živega človeka", pravi, zato bi takrat z veseljem pogledal televizijo, a na splošno mu prav nič ne manjka. Nasprotno, uživa.
Dom Valentina Staniča, ki leži na nadmorski višini 2.332 metrov, ste v 4. sezoni akcije Naj planinska koča izbrali za enega od desetih finalistov akcije. Za to ali za preostalih devet finalistk lahko glasujete na spodnji povezavi.
Nosi ime znanega alpinista
Tako kot večina planinskih postojank v Triglavskem pogorju ima tudi Staničev dom dolgo tradicijo. Prvo kočo je kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva na tem mestu odprla 30. junija 1887 in jo poimenovala Deschmannhaus po Dragotinu Dežmanu (1821-1889), politiku, arheologu in kustosu ljubljanskega muzeja. Po 1. svetovni vojni je kočo prevzel SPD, ki jo je preimenoval v Staničevo kočo po duhovniku, pesniku, prevajalcu in učitelju Valentinu Staniču (1774-1847), ki je v svojih časih veljal za največjega alpinista v Evropi.
Dom Valentina Staniča stoji na planoti tik pod Visoko Vrbanovo špico. Prvo kočo so na tem mestu odprli 30. junija 1887.
Dom je v svoji bogati zgodovini zamenjal več oskrbnikov, med njimi sta bila tudi oče in mati legendarnega slovenskega igralca Demetra Bitenca.
V Staničevem domu je del otroštva preživel tudi pokojni igralec Demeter Bitenc. Njegovi starši so bili tam oskrbniki.
Na vrhuncu sezone, kar je avgust, ko smo dom obiskali, vsekakor bil, v domu za dobro počutje planincev skrbijo trije. Poleg kuharja Branimirja Huzjana, ki je tam drugo sezono, še gospa Marina, ki dela v strežbi, občasno pa dobita tudi študentsko pomoč.
Huzjan si je od nekdaj želel delati v planinski koči. V Staničev dom je prišel lani in še ne namerava kmalu oditi.
Kuhar, ki je s kuhalnico obredel že pol sveta
Gospod Brane, ki je vedno pripravljen na šale, prihaja iz Ormoža, odraščal pa je na Ptuju. S kuhanjem se ukvarja že od nekdaj, zaradi svojega poklica je obredel že velik del sveta.
"Začel sem kot kuhar v starem Ski hotelu na Voglu, nato sem skoraj deset let kuhal za slovenska podjetja v tujini, živel sem v Iranu, Nemčiji, Rusiji," je našteval ... Nato je pet let delal na Sončku, Zvezi za cerebralno paralizo.
Danes je star 62 let in skrivoma že odšteva zadnjih, recimo na okroglo, 365 dni do upokojitve, a po drugi strani se mu nikamor ne mudi. "Delo na Staniču mi je všeč, od nekdaj sem si želel takega dela. Na satelitski televiziji sem večkrat spremljal, kako 'čarajo' v kuhinjah v planinskih kočah v tujini in pritegnilo me je. Ugotovil sem, da so ljudje tukaj gori drugačni. Tudi če so v dolini sitni, se na višini spremenijo na bolje, bolj so sproščeni, postanejo drugi ljudje," opaža.
"Hribe imam rad," pravi, a priznava, da jih zaradi strahu pred višino ne obiskuje. Letos se je prvič peš odpravil iz doma v dolino, običajno se odpelje s helikopterjem.
Letos prvič peš v dolino
Zanimivo je, da Brane ni nikakršen hribolazec in to tudi odkrito prizna, še posebej ga zavira strah pred višino. V resnici se je šele julija letos v dolino odpravil peš (koliko časa sta s prijateljem porabila do Krme, javno raje ne želi razkrivati), običajno se do doma in v dolino odpelje s helikopterjem. Na njegovo pomoč lahko računajo tudi pri prevozu hrane in preostalih dobrin.
Štiri mlada dekleta in preboj na družbenih omrežjih
Sivolasi zgovorni gospod priznava, da pogreša dekleta, ki so mu lani pomagala voditi dom. Sestri Alenka in Petra Klinar, Urška in Maja so popestrile dogajanje v koči, priznava, mi pa dodajamo, da jih je bilo veselje spremljati na družbenih omrežjih, kjer so z inovativnim mladostniškim pristopom marsikoga spravile v pogon in spodbudile obisk Staničevega doma. Letos so zaradi zaposlitve v dolini vse štiri delo v koči morale opustiti.
"Prav zaradi njih smo postali tako prepoznavni," je prepričan Brane. "Lani smo postavili temelje prepoznavnosti, vse, kar smo počeli, smo objavili na Facebooku, in ljudem se je to zdelo res zanimivo. Moram reči, da pri tem letos manjka pika na i."
Posrečene fotografije so nastale na pobudo štirih deklet, ki so lani skupaj s Huzjanom skrbela za dom.
O prejšnji ekipi ima same lepe besede tudi Olga Oven, predsednica Planinskega društva Javornik - Koroška Bela, ki upravlja dom in občasno, ko ima kuhar neodložljive obveznosti v dolini, prevzame glavno besedo v kuhinji. "Res je, krasno so se dopolnjevale z našim kuharjem. Šlo je za odličen preplet mladosti in izkušenosti," je dejala o zmagoviti kombinaciji.
Dela je vseskozi dovolj, pravi Ovnova, zahteva tudi dobro razvite komunikacijske veščine, tudi v tujem jeziku, in je daleč od razkošja. Tekoče vode ni, na voljo je edino kapnica, pa še ta je bila v letošnjem avgustu redka dobrina.
V Staničevem domu ni norih zabav, je pa mir
Dom Valentina Staniča je specifičen, dodaja. "Tukaj ni norih zabav pozno v noč. Radi si vzamemo čas za vsakega posebej. Naši obiskovalci so tisti, ki bolj hrepenijo po miru, hkrati pa radi tukaj kaj dobrega pojejo," meni. Običajno se v domu ustavijo po sestopu s Triglava, več je tujcev kot domačih gostov. Na voljo je sto ležišč in večina jih je ob koncu tedna v poletni sezoni zasedenih.
PD Javornik - Koroška Bela upravlja še Kovinarsko kočo v Krmi in Prešernov dom na Stolu. Večino tega, kar zaslužijo, vložijo v obnovo. Najnovejša je povezana s sanitarijami. "Po dolgih letih smo končno uresničili projekt in uvedli dehidracijska stranišča. Kar nekaj časa smo se borili, da smo prodrli s to idejo," je povedala Ovnova.
Razen vnukinje in občasno televizije, ki bi jo gledal pol ure na teden, ničesar ne pogreša. "Sem samotar in tudi če je zaradi slabega vremena koča prazna, mi ni hudega," pravi kuhar na Staniču.
Tudi televizije nimajo, to pa je tudi edino, kar Huzjan, no, poleg svoje štiriletne vnukinje, na 2.332 metrih sploh pogreša.
2