Čeprav bi se po naporni planinski turi v visokogorju marsikomu prilegla ohladitev v visokogorskem jezeru, pa se je tej ideji bolje izogniti v velikem loku. Ne glede na to, kako vabljiva in prijetno ohlajena so, kopanje v njih je strogo prepovedano in kaznivo. Preverili smo, kaj se zgodi z jezersko vodo, če se odločimo za namakanje, in kakšna kazen nas bo doletela v primeru kršitve pravil.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Glede na to, da vsa ležijo znotraj prvega varstvenega območja Triglavskega narodnega parka (TNP), tam veljajo posebna pravila, med drugim tudi to, da je kopanje, potapljanje, čolnarjenje in izvajanje druge rekreacijske dejavnosti v njih strogo prepovedano.
Krnsko jezero je največje slovensko visokogorsko jezero. V dolžino meri 390 m, široko je 150 m, globoko pa 17,5 metra.
Kljub temu, da v večini primerov informativnih tabel s prepovedmi ni tik ob jezeru, razen ob Krnskem, Dvojnem in Črnem jezeru, ampak so običajno zapisana na izhodiščih v območje TNP-ja, so obiskovalci s tem večinoma seznanjeni. V letošnjem letu sta bili izdani le dve globi za kopanje, v obeh primerih tujcema, so nam sporočili iz Javnega zavoda TNP.
Tudi lani je naravovarstvena nadzorna služba Triglavskega narodnega parka izdala dve globi, in sicer je šlo za slovenska obiskovalca. Prekršek ju je stal 500 evrov.
Razlog je v tem, da so visokogorska jezera zaradi svoje majhnosti, slabše pretočnosti ter ekstremnih razmer, kot so nizke temperature, spremembe vodostaja in visokih temperatur poleti, izjemno občutljivi in ranljivi življenjski prostori, so nam povedali v Javnem zavodu TNP.
Zeleno jezero – ime izhaja iz alg, zaradi katerih je jezero obarvano zeleno – leži v Dolini triglavskih jezer. Jezero je veliko 100 metrov, široko 80 metrov in globoko 2 metra.
"V njih živijo različne vrste alg, mikroskopski rakci in ličinke žuželk. Jezera so visoko v gorah dlje časa pokrita z ledom. Vse to so že zadostni razlogi, da kopanje ni dovoljeno. Poleg tega se s kopanjem v obliki potu sproščajo hranilne snovi, ki so glavni krivec slabšanja stanja jezer," pravijo v TNP-ju.
Kopalec tako ob vsakem kopanju prispeva približno en miligram fosfatov, včasih pa zaidejo v jezero tudi produkti nekaterih drugih človekovih fizioloških procesov. Poleg tega pa se s telesa lahko spere kar precej krem in olj, ki nas varujejo pred soncem. S kopanjem oziroma z dostopom do vode pa vplivamo tudi na živi in neživi svet jezer z okolico," so nam zapisali v odgovoru.
Ravno zaradi napisanega pozivajo, da pred uresničitvijo želje po kopanju v visokogorskem jezeru pomislimo tudi na posledice, ki bi jih kopanje imelo na živi in neživi svet jezer.
V neposredni bližini Koče pri Triglavskih jezerih je Dvojno jezero, ki je najpogosteje žrtev kršenja pravil.
Najvišje ležeča je trojica Kriških jezer (spodnje, srednje, zgornje), ki ležijo na Kriških podih.
Kot razkriva že ime, je najvišje ležeče jezero v Sloveniji Zgornje Kriško jezero, ki leži na nadmorski višini 2.158 metrov. Jezero leži pod Križem in Kriškim robom na Kriških podih in je večino leta prekrito s snegom in ledom. Jezero ima sto metrov premera in je okrogle oblike.
Zgornje Kriško jezero je najvišje ležeče jezero v Sloveniji. Nahaja se na nadmorski višini 2.158 metrov in leži pod Križem in Kriškim robom na Kriških podih in je večino leta prekrito s snegom in ledom. Jezero ima sto metrov premera in je okrogle oblike.
Potem so tu še Krnsko in Dupeljsko jezero, Jezero v Lužnici blizu Krna, Jezero na Planini pri Jezeru in sedem jezer v Dolini Triglavskih jezer, ki so v poletni sezoni še posebej oblegana.
V neposredni bližini Koče pri Triglavskih jezerih je Dvojno jezero, ki je najpogosteje žrtev kršenja pravil, približno uro zmerne hoje v smeri proti Prehodavcem boste našli Veliko jezero, zaradi svoje oblike znano tudi kot "ledvička".
Potem so tu še Jezero pod Vršacem, Rjavo jezero, Zeleno jezero, Mlaka pod Vršaki in Črno jezero, prav tako pogosta tarča kopanja željnih planincev.
V Javnem zavodu Triglavski narodni park se trudijo, da bi na pravila ravnanja opozarjali širše – z ozaveščanjem na terenu, z informacijami v informacijskih središčih, s publikacijami, prek spletnih orodij, pri dogodkih in delu z mladimi.
Preberite še:
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.