Četrtek, 6. 8. 2020, 10.07
4 leta, 3 mesece
Obnova Bambergove poti, naj planinske poti 2020
Ena najlepših, a tudi najzahtevnejših poti na Triglav je spet kot nova #foto
Bambergova pot na Triglav z Luknje čez Plemenice je po 25 letih doživela temeljito obnovo. O njenih izzivih in poteku del smo se pogovarjali s predsednikom Planinske zveze Slovenije Jožetom Rovanom, ki je kot vodja tehnične ekipe markacistov pri PZS tudi sam prispeval svoj delček v obnovitveni mozaik.
Začetek poti na prevalu Luknja.
Bambergovo pot ali pot čez Plemenice na Triglav so planinci izbrali za najlepšo v izboru Naj planinska pot leta 2020, s katero organizatorji akcije Očistimo naše gore podpirajo delo markacistov za varnejše poti. Sredstva za njeno obnovo, ki je bila po četrt stoletja že zelo zaželena, je prispevala Zavarovalnica Triglav.
Pri obnovi Bambergove poti je sodeloval tudi predsednik PZS Jože Rovan (na fotografiji skrajno levo), ki je vodja tehnične ekipe markacistov pri PZS.
Ena najtežjih obnov v zadnjem obdobju
Pot velja za eno najatraktivnejših, pa tudi najzahtevnejših poti na Triglav, kako velik zalogaj pa je predstavljala sama obnova? "Zagotovo je šlo za eno najzahtevnejših obnov v zadnjih letih," nam je povedal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, ki je kot vodja tehnične ekipe markacistov tudi sam sodeloval pri obnovitvenih delih.
Pri zahtevni obnovi so sodelovali člani tehnične ekipe markacistov PZS, ki so izurjeni za najtežja dela v visokogorju.
Od pet do sedem markacistov je garalo pet dni
Pri obnovi Bambergove poti, ki je trajala pet dni, večkrat pa so jo prekinile plohe in nevihte, je sodelovalo od pet do sedem (odvisno od dneva) članov tehnične ekipe markacistov PZS, ki so posebej usposobljeni za tako vrsto dela. Poleg markacističnih znanj imajo tudi znanja plezanja in tehnično-ročnih spretnosti.
Pri prenovi so zamenjali in prenapeli 290 m jeklenic, zvrtali 62 lukenj in namestili 44 različnih vrst klinov.
Na novo so namestili 44 različnih vrst klinov
Kaj točno je obsegalo njihovo delo? "Vrtali smo luknje za nove kline, kjer je bilo to potrebno, zabijali kline, zamenjevali žično vrv, traso očistili kamnov, na vrhnjem delu, kjer se je odtrgala naravna polica, pa smo očistili celo grapo. Odstranili smo približno dva kubična metra materiala in napeljali povsem nove žične vrvi. To je bila tudi najbolj kritična točka obnove, saj je svoje naredila narava. Kjer so bile jeklenice razcvetene, smo jih prenapeli, večino pa smo morali zamenjati," je povedal Rovan.
Dolga in zahtevna, s prepadi na vse strani
Kot največjo težavo Bambergove poti je Rovan izpostavil dejstvo, da ta ni vseskozi varovana, tako kot sta na primer Tominškova pot ali Pot čez Prag, ampak so zavarovani samo njeni najnujnejši deli, medtem ko je na vmesnih delih še vedno treba plezati, včasih gre celo za prvo stopnjo plezanja, kar za izkušenega planinca sicer ni nič posebnega, za manj izkušenega pa zagotovo je, poudarja Rovan.
Če vas je strah globine, potem se raje odločajte za druge poti
Pot dodatno otežijo velika višina in skalne police, zato jo Rovan tistim, ki jim globina povzroča kakršnekoli težave, odsvetuje.
Seveda je pomembno, da ste ji tudi kondicijsko kos. Za pot od izhodišča v dolini Vrat mimo prevala Luknje do Triglava boste namreč potrebovali med šest in sedem ur, vmes pa ni planinskih koč, kjer bi se okrepčali in odpočili. Tudi višinska razlika, ki jo boste vmes prehodili, je markantna: čaka vas namreč kar 1849 višinskih metrov.
Bambergovo pot, ki ponuja osupljive razglede na Triglavovo severno steno in dolino Trente, največ pohodnikov obišče v visoki planinski sezoni julija in avgusta.
Z opremo na ramenih gor in dol po steni
Rovan pravi, da je pot navzgor bistveno lažja kot navzdol, so pa jo markacisti, ki so sodelovali pri obnovi, morali prehoditi oz. preplezati tako navzgor kot tudi navzdol. "S tem, da s tovori gor še nekako gre, ko opremo selimo navzdol, pa je vse skupaj res zelo zahtevno, zato smo na velikem delu trase napeli vrvi, da bi zmanjšali tveganje," opisuje Rovan.
Tehnični ekipi markacistov je bila v veliko pomoč tudi helikopterska enota Slovenske vojske, ki je na delovišče pripeljala kar tono materiala in opreme, ki so jo markacisti morali sami spraviti v steno.
"Problem je tudi velika krušljivost v spodnjem delu, saj smo se bali, da bi s prijemom skale sprožili kamenje na druge v steni. Seveda smo nosili čelade in bili pri delu zelo previdni, a napetost je kljub temu ostajala," trenutke med obnovo poti povzema Rovan.
Za obnovo so potrebovali eno tono materiala in opreme, od tega 400 kg jeklenih varoval.
Izbor Naj planinska pot je že obrodil sadove
V izboru Naj planinska pot, ki so ga pri Zavarovalnici Triglav v okviru akcije Očistimo naše gore v sodelovanju s PZS pripravili tretjič, je bilo sedem zelo zahtevnih planinskih poti, ki potrebujejo obnovo. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili jubilejna planinska pot z Vršiča čez Zadnje Plate na Prisojnik skozi Zadnje okno ter planinska pot Kranjska koča na Ledinah-Koroška Rinka.
V preteklih dveh letih sta naziv naj planinske poti dobili že Rečiška planinska krožna pot in pot iz Logarske doline na Okrešelj.
Po besedah Ane Cergolj Kebler, vodje akcije Očistimo naše gore, želijo pri Zavarovalnici Triglav z glasovanjem za naj planinsko pot širši krog planincev spodbuditi k spoštovanju urejenih in varnih planinskih poti. "Pokazali so se tudi rezultati triletnega prizadevanja za pomladitev vrst markacistov, h kateremu smo pristopili skupaj s Planinsko zvezo Slovenije. V času našega sodelovanja se je za delo markacista na novo odločilo kar 154 oseb, povprečna starost markacistov pa se je znižala za tri leta."
Predstavniki PZS ob tem sporočajo, da se markacistom lahko pridružijo vsi člani njihove zveze, ki so starejši od 16 let. Pri tem morajo opraviti usposabljanje, ki zajema tako teoretični kot praktični del.
Več o delu markacistov si preberite na spodnji povezavi:
Preberite še:
4