Petek, 24. 7. 2020, 21.07
3 leta, 9 mesecev
Nori dosežek: Marjan Zupančič v manj kot tednu dni pretekel Slovensko planinsko pot #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,25
4
Čeprav je Marjan Zupančič, ki med slovenskimi gorski tekači velja za pravo legendo te zahtevne discipline, leta 2015 dejal, da je Slovensko planinsko pot pretekel zadnjič, si je v obdobju karantene premislil in to storil še enkrat. Cilj v Ankaranu, kjer je zadnja točka priljubljene transverzale, je dosegel danes okrog 19. ure, kar pomeni, da je 600 kilometrov in 45 tisoč višinskih metrov pretekel v precej manj kot sedmih dneh, kot je napovedal. Hitrostni rekord iz leta 2015 je izboljšal za kar 19 ur!
Šeststo kilometrov in kar 45 tisoč višinskih metrov je pretekel v neverjetnem času šest dni, 12 ur in 58 min, kar je kar 19 ur hitreje kot leta 2015 oziroma osem ur hitreje, kot je načrtovala njegova ekipa. Slovenci za SPP običajno porabijo več let, če jim sploh uspe obiskati vse točke na njeni poti.
Devetinštiridesetletni pravosodni policist iz Bohinjske Bistrice je na poti od Maribora do Ankarana prek najvišjih slovenskih gora doživel marsikaj, največ energije pa mu je vzelo zelo nestanovitno vreme.
Med drugim ga je v visokogorju, ki je zahtevno že brez spremljajočih dejavnikov, bičala toča, dež pa ga je tudi sicer spremljal velik del poti.
Danes okrog 19. ure je v družbi gorskih tekačev pritekel na zadnjo točko Slovenske planinske poti v Ankaranu (video: Boštjan Zrimšek):
Tako so ga spremljali in bodrili številni gorski tekači, ki so se mu pridružili med premagovanjem višincev, tudi lastnica ženskega hitrostnega rekorda na SPP Katja Kegl Vencelj. Zupančič je že pred štartom povedal, da mu podpora tekaških sotrpinov pomeni največ, bila pa je tudi odločilna pri postavljanju novega rekorda, saj so v ekipi poskrbeli za vso logistiko.
Zupančiča so 4. dan čakali zahtevni Julijci (video: Žan Karničar):
Svoj lov na tretji rekord Slovenske planinske poti je začel prejšnjo soboto, ob 6. uri zjutraj v Mariboru, kjer je začetna točka priljubljene povezovalne poti, ki jo je leta 1953 zasnoval velik ljubitelj gora, učitelj, pisec, kronist, slikar, fotograf, predavatelj, vodnik, organizator, markacist in še bi lahko naštevali Ivan Šumljak.
V četrto ne bo več poskušal
Zupančič je po prihodu v cilj dejal, da je imel sicer nekaj klasičnih manjših težav, da pa se je vse 'poklopilo', in da nikjer ni izgubljal časa. Dodal je še, da sam rekorda ne bo več poskušal izboljševati, a da verjame, da je letvico postavil zelo visoko.
Preberite, kaj je Zupančič povedal pred začetkom novega lova na rekord:
Kaj je Slovenska planinska pot?
Slovenska planinska pot, ki je prva vezna planinska pot na svetu, je ena od najbolj znanih in priljubljenih poti v Sloveniji, po kateri se vsako leto sprehodijo številni ljubitelji gora, po njenem zgledu pa so podobne poti začeli urejati tudi v drugih alpskih regijah.
Kako veste, ali ste na pravi poti?
Slovenska planinska pot (SPP), ki se je pred osamosvojitvijo Slovenije imenovala Slovenska planinska transverzala, je nastala na pobudo Ivana Šumljaka (1899–1984). Speljana je od Maribora čez Pohorje, prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in Krasa vse do Ankarana ob Jadranskem morju. Označena je s Knafelčevo markacijo, prepoznate jo po značilnem rdečem krogu in beli piki ter številki 1.
Zakaj je Slovenska planinska pot sploh nastala?
Vse skupaj se je začelo z markiranjem Pohorja, pri katerem je sodeloval tudi Šumljak. A idejnemu očetu SPP to ni zadostovalo. Ko je, tako je zapisal v svojih spominih, nekoč počival na Črnem vrhu, ves zadovoljen z opravljenim delom, se mu je porodila ideja.
"Kaj če bi pot s številko 1 še podaljšal? Čez Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce in Kras, pa vse do morja, prek Notranjske in Dolenjske nazaj na Štajersko, konkretno v Maribor. Tako bi popotnik spoznal ves lepi planinski svet."
Svojo zamisel je 28. junija 1951 sporočil Planinski zvezi Slovenije in tako se je začelo. Do 1. avgusta 1963 je bilo označenih vseh 80 točk, zanje skrbijo posamezna planinska društva, ki so povezala slovenske gore, skozi leta so se tudi spreminjale, a številka v osnovi ostaja enaka.
Slovensko planinsko pot je do zdaj uspešno prehodilo že več kot 10 tisoč planincev, večina jih je za velik pohodniški zalogaj potrebovala več let.
Preberite še:
4