Ponedeljek, 20. 7. 2020, 19.18
4 leta, 5 mesecev
Marjan Zupančič napada rekord Slovenske planinske poti. Že tretjič! Mu bo uspelo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,14
1
Legenda slovenskega ultra trail teka Marjan Zupančič napada svoj tretji rekord Slovenske planinske poti, ene najbolj znanih in priljubljenih poti v Sloveniji.
Ko je Marjan Zupančič, legenda slovenskega ultra trail teka, leta 2015 postavil nov hitrostni rekord Slovenske planinske poti (SPP) – 600 kilometrov in 45 tisoč višinskih metrov je pretekel v sedmih dneh, osmih urah in desetih minutah –, si je rekel: Nikoli več. Ta nikoli več se je sprevrgel v nov poskus. Tokrat bi 49-letni pravosodni policist traso SPP rad pretekel v sedmih dneh. Na poti ga spremlja skoraj vsa slovenska gorskotekaška smetana. Danes se podaja v Julijce.
Marjan Zupančič, pravosodni policist po poklicu, ki se z gorskim tekom ukvarja že vse življenje, uspešnost pa meri s številnimi dosežki – tudi naslovom svetovnega prvaka v gorskih tekih v veteranski kategoriji in večkratnim naslovom državnega prvaka ter sedemkratega zmagovalca Triatlona jeklenih –, je lov na nov rekord Slovenske planinske poti začel preteklo soboto ob 6. uri zjutraj na izhodiščni točki na Mariborskem Pohorju.
Na poti ga spremlja podporna ekipa več kot stotih tekačev ter spremljevalci, ki mu sledijo s kombijem, pripravljajo obroke in skrbijo za vso logistiko na poti.
Marjan, ki so ga včeraj pestile težave z želodcem, a so se s pomočjo zdravil umirile, je včeraj ob 19. uri dosegel Dom pod Storžičem, kjer se je okrepčal in ob 20. uri legel k počitku. Ob 1.40 uri zjutraj je po besedah spremljevalca Boštjana Mikuža kot prerojen nadaljeval svoj podvig. Prek Tolstega vrha in Kriške gore je okrog 4. ure zjutraj pritekel do Tržiča, pot nadaljeval prek Dobrče, Begunjščice do Zelenice, naprej na Stol, Golico …
Novo merico spanja si bo nocoj privoščil v Aljaževem domu v Vratih, jutri okrog 3. oz. 4. ure zjutraj pa naj bi se povzpel na Triglav. Če želi doseči nov rekord, bi moral cilj v Ankaranu, kjer je zadnja točka Slovenske planinske poti, doseči najpozneje v soboto, 25. julija, ob 6. uri. Trenutno je dve uri in pol pred časovnico iz leta 2015.
Zupančiča na poti spremlja številčna ekipa gorskih tekačev, tudi ženska rekorderka Katja Kegl Vencelj.
Leta 2015 ste po svojem drugem podvigu rekli: Nikoli več. Kaj je pretehtalo, da ste se odločili, da trd oreh skušate streti še tretjič?
V času epidemije koronavirusa sem se odločil, da bi letošnji dopust preživel v hribih in ker so vse letošnje tekme odpovedane, tudi državno prvenstvo v gorskem maratonu, ki bi ga morali izpeljati avgusta, sem se odločil, da se tega lotim zares.
Najprej sem razmišljal, da bi SPP prehodil v malo hitrejšem tempu kot povprečen planinec, potem pa so me organizatorji Vipava Traila oz. Alpe Adria Trail Cupa prepričali, da bi poskušal postaviti nov rekord.
Takoj sem bil za stvar, čeprav je res, da sem nekoč že dejal, da se tega ne grem več.
Ste že prej redno hodili v gore, zbirali žige v Dnevnik Slovenske planinske poti?
Ne, če sem povsem iskren, do leta 2013 sploh nisem vedel, kaj pomeni številka 1 ob markaciji (gre za oznako Slovenske planinske poti).
Kaj je Slovenska planinska pot?
Slovenska planinska pot, ki je prva vezna planinska pot na svetu, je leta 2013 praznovala častitljivih 60 let. Gre za eno najbolj znanih in priljubljenih poti v Sloveniji, po kateri se vsako leto sprehodijo številni ljubitelji gora, po njenem zgledu pa so podobne poti začeli urejati tudi v drugih alpskih regijah.
Kako veste, ali ste na pravi poti?
Slovenska planinska pot (SPP), ki se je pred osamosvojitvijo Slovenije imenovala Slovenska planinska transverzala, je nastala na pobudo Ivana Šumljaka (1899–1984). Speljana je od Maribora čez Pohorje, prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in Krasa vse do Ankarana ob Jadranskem morju. Označena je s Knafelčevo markacijo, prepoznate jo po značilnem rdečem krogu in beli piki ter številki 1.
Zakaj je Slovenska planinska pot sploh nastala?
Vse skupaj se je začelo z markiranjem Pohorja, pri katerem je sodeloval tudi Šumljak. A idejnemu očetu SPP-ja to ni zadostovalo. Ko je, tako je zapisal v svojih spominih, nekoč počival na Črnem vrhu, ves zadovoljen z opravljenim delom, se mu je porodila ideja.
"Kaj če bi pot s številko 1 še podaljšal? Čez Savinjske Alpe, Karavanke, Julijce in Kras, pa vse do morja, prek Notranjske in Dolenjske nazaj na Štajersko, konkretno v Maribor. Tako bi popotnik spoznal ves lepi planinski svet."
Svojo zamisel je 28. junija 1951 sporočil Planinski zvezi Slovenije in tako se je začelo. Do 1. avgusta 1963 je bilo označenih vseh 80 točk, zanje skrbijo posamezna planinska društva, ki so povezala slovenske gore, ki so se skozi leta tudi spreminjale, a številka v osnovi ostaja enaka.
Mimo bivaka Pavla Kemperla na Velikih podih pod Grintovcem.
Na poti vas spremlja več kot sto tekačev, ki se bodo menjavali na trasah. Mnogi med njimi so z vami tekli že v prvih dveh poskusih. Ali to prinaša še večjo odgovornost?
Najprej bi rad povedal, da mi njihova podpora ogromno pomeni, celo več kot vsi rekordi.
Na prejšnjih dveh SPP-jih je za vso logistiko skrbela žena, zdaj bodo za vse poskrbeli drugi. Prvič imam tudi sponzorje, kar pomeni, da z vsem skupaj ne bom imel nobenega stroška, zato čutim ..."
... odgovornost, da boste morali popraviti rekord?
V bistvu čutim večji pritisk, čeprav to delam zase in če rekorda ne bo, ga ne bo in ne bom razočaran. A sem pripravljen. Zavedam se, da gre marsikaj lahko narobe, v prvi vrsti tudi vreme, na kar nimam vpliva.
Vsaj do srede potrebujem lepo vreme, če želim, da se zadeva dobro izpelje, da pridem do nekoliko nižjih hribov. Sicer mi bolj ustreza vročina …
Česa se najbolj bojite? Zdaj že veste, kaj vse se na poti lahko zgodi ...
Najbolj me skrbi vreme, na to nimam nobenega vpliva. Ker sem bolj zmrznjene sorte, mi bolj ustreza vročina. Za vsak slučaj sem si za seboj pripravil tudi povsem zimska oblačila, tudi dve puhovki.
Kdaj si boste privoščili spanec?
V načrtu sem imel, da bi prva dva dneva preživel brez spanca, kar mi je tudi uspelo. Spal sem šele v Domu pod Storžičem blizu Tržiča.
Kako pomembna je za tak zalogaj mentalna priprava?
Glede na to, da to počnem že vse življenje, mi ta del ne predstavlja težave, vajen sem pozitivnega trpljenja. V tem uživam, je pa res, da pomanjkanje spanca lahko pošteno premeša štrene.
Zupančičev podvig lahko spremljate prek GPS-sledi na spletni strani Alpe Adria Trail Cup.
Ne bo odločala samo glava, ampak tudi želodec, ki mu je drugi dan podviga povzročil kar nekaj težav.
Kaj pa želodec? Kaj zmore oz. ne zmore v takih naporih?
Na takih trasah porabiš toliko kalorij, da želodec vnos težko predela. Jem vse, izbirčen nisem, dokler bo šlo, bo šlo. Sicer pa v primerjavi z drugimi popijem in pojem zelo malo. Na poti bom jedel vse, od kuhane hrane do gelov.
Menda si želite nov rekord postaviti znotraj sedmih dni, kar je osem ur hitreje kot leta 2015, ko ste rekord postavili drugič. Gre za dokaj ozek časovni okvir ...
Da, sam nisem nikoli rekel, da bom tekel sedem dni, tako so mi izračunali. Bomo videli. Sama trasa mi je pisana na kožo, sem hiter in vzdržljiv ter v tem res uživam. Pustimo se presenetiti.
Ženski rekord je postavila Katja Kegl Vencelj
Lastnica ženskega rekorda na Slovenski planinski poti je ultratekačica Katja Kegl Vencelj, ki je avgusta 2018 manj kot dva tedna star rekord Anje Klančnik, popravila za več kot tri dni. Novi ženski rekord SPP tako znaša osem dni, 23 ur in 26 minut.
Preberite še:
1