#dopustujdoma
Petek, 19. 6. 2020, 12.23
3 leta, 10 mesecev
Kam na izlet po Sloveniji? (3.)
Na vrhu te slovenske gore vas čaka nepozabna nagrada #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,45
1
V tretjem prispevku naše nove rubrike Kam na izlet po Sloveniji? vas vabimo na mogočni Krn. Čeprav se dviga kar 2.244 metrov nad morjem, je s planine Kuhinja dostopen tudi manj pripravljenim pohodnikom, brez dodatne opreme. Nagrada za 1.200 premaganih višinskih metrov je nepozaben razgled na Julijske Alpe, sega pa vse do morja in Dolomitov.
Če boste letošnji dopust preživeli v domovini, so aktivne počitnice v dolini reke Soče ena boljših idej. Rafting, kajakaštvo, namakanje v Soči ali Nadiži in seveda pohodništvo.
Tudi dokaj velika razdalja iz osrednje in vzhodne Slovenije ter ne nazadnje nepredvidljivo vreme so razlogi, da si je za planinarjenje iz doline Soče bolje za nekaj dni v Kobaridu, Bovcu ali Trenti rezervirati prenočišče (kampov in apartmajev res ne manjka), kot pa se v ta idiličen del Slovenije voziti na enodnevne izlete.
Tako me je pred leti po dveh urah in pol vožnje iz Ljubljane kljub napovedanemu sončnemu vremenu pričakal Krn, skrit v oblačni kapi. Od razgledov ni bilo nič. Tokrat sem v dolini Soče tri dni čakal na popolno vidljivost in v drugem poskusu je bil pohod na Krn za čisto desetko.
Če se tudi vam porodi kakšna ideja, vabljeni, da jo zapišete v komentar ali se nam oglasite na e-naslov: alenka.terankosir@tsmedia.si.
Najlažja in tudi najbolj obiskana pot na Krn je s planine Kuhinja (991 m. n. v.).
Iz Kobarida se pri vasi Kamno zapeljemo po ozki cesti navzgor do vasi Krn. Težav s parkiranjem ni, saj nas pred planino Kuhinja pričaka veliko parkirišče. Izberemo levo pot mimo planine Kuhinja. Pot nas vodi še prek planine Slapnik, nato pa se začne cikcakasto vzpenjati po južnem pobočju Krna. Nekje na polovici se iz zahodne smeri priključi pot iz Drežnice.
Jugozahodni greben Krna ni prestrm, taka je tudi pot. Je dovolj široka (gre za staro vojaško muljatero), a kamnita, zato je treba gledati pod noge. Tudi kakšna mlada kača se spomladi rada sonči prav na poti.
Ker gre za prisojno in povsem golo pobočje, je pametno, da se na pot odpravimo zgodaj zjutraj. Najboljši čas je pozna pomlad ali jesen, poleti je zelo vroče. Ker se nam ves čas odpirajo čudoviti razgledi, na dolino Soče, proti Matajurju, Drežnici, vse do morja, gotovo naredimo kakšen postanek več kot sicer. Ne pozabite na fotoaparat!
Tik pod vrhom je Gomiščkovo zavetišče (2.182 m. n. v.). Odprli so ga leta 1951, v osemdesetih je bilo prenovljeno, nazadnje tudi leta 2010. Koča je odprta od julija do septembra. Do vrha Krna je nato še deset minut hoje po nekoliko zahtevnejšem skalnatem terenu. Za vzpon potrebujemo okoli tri ure. Odvisno od hribovske kondicije in števila postankov. Sam sem potreboval dve uri 40, a sem naredil kar nekaj fotografij in videopostankov.
Zaradi nepozabnih razgledov se na vrhu brez težav zadržimo pol ure, morda celo uro. Seveda najbolj izstopajo naše najbolj prepoznavne gore: Triglav, Jalovec, Mangart in Kanin. Prek grebena navzdol opazimo Krnsko jezero (pohod do njega iz doline Lepena je lahko tura številka 2 ob večdnevnem bivanju v dolini Soče). Pogled sega do Jadranskega morja, ob dobri vidljivosti do Dolomitov (morda opazite celo Tre Cime).
Sam sem tokrat za sestop izbral isto pot. Za učno uro zgodovine pa lahko pohod nadaljujete po vojaški muljateri po sosednji Batognici. Na Krnu in Batognici je bila oktobra 1917 ena ključnih bitk v prvi svetovni vojni, ko je 50. divizija premagala italijansko vojsko.
Pot po Batognici je zelo slikovita. Sestop nato sledi prek melišča pod grebenom Mali Peski in mimo jezera v Lužnici, kjer je potrebne malo več previdnosti. Na izhodišče se vrnemo mimo planine Leskovca.
Obe poti sta dobro markirani. Gotovo se boste še vrnili.
Preberite še:
1