Petek, 5. 6. 2020, 9.08
2 leti, 6 mesecev
Kam na izlet po Sloveniji? (1.)
Po eni od najlepših planinskih poti v času, ko še ni gneče #video
Pot od Planine Blato do Koče pri Triglavskih jezerih je zagotovo ena najlepših in zato tudi najbolj obiskanih pohodnih poti. Je slikovita, prehoditi jo je mogoče v več etapah s postanki ob dobri hrani in, razen na začetku, na njej ni hujših vzponov, zato jo zmorejo prehoditi tudi otroci. Če vas ne moti, da koča na omenjenem cilju v tem času še ni odprta, vam ta izlet priporočamo čim prej. Nagrajeni boste s cvetjem in mirom, saj tudi pohodnikov še ni toliko kot v vrhuncu sezone.
Čeprav se na pot lahko odpravite z različnih izhodišč, je najlažja ta, ki poteka od Planine Blato (1147 metrov nadmorske višine) čez Prode. Z avtom se od Ribčevega Lazu zapeljete do Stare Fužine, na rampi vzamete listek za plačilo cestnine in parkirnine (ta stane 12 evrov), nato pa sledite oznakam do Planine Blato, kjer lahko parkirate.
Od tam se pot začne pri informativni tabli in se sprva strmo, nato zmerno vzpenja vse do koče na planini pri jezeru (1453 metrov).
Za ta del poti boste potrebovali približno uro hoje in tu boste srečali tudi največ pohodnikov, saj se mnogi odpravijo le do te koče.
Planina pri jezeru je odlično izhodišče za številne izlete
V prvo kočo so tu sprva predelali staro sirarno, potem ko je leta 1981 pogorela, pa so tri leta pozneje odprli zdajšnjo. Od tod se razprostira prelep razgled na zeleno jezero v objemu temnega smrekovega gozda, na drugi strani pa imamo od nje pogled na pastirske koče.
Koča, ki se bo odprla 14. junija, ponuja hrano in prenočišča, zato je lahko tudi odlično izhodišče za nekajdnevno raziskovanje številnih čudovitih okoliških poti, planot in vrhov.
Od koče pot nadaljujemo do planine Dedno polje (1560 metrov), do katere boste potrebovali približno pol ure.
V tem času na planoti sicer ni ponudbe hrane, v sezoni pa vas bodo k postanku v eni od zanimivih pastirskih koč vabile table z napisi "kislo mleko in še kaj". Gre za sirarno, ki je vključena tudi v Bohinjsko sirarsko pot, sezona, ko lahko kupite sire, pa traja nekje od konca junija do začetka septembra.
Od Dednega polja do koče pri Triglavskih jezerih (1685 metrov) boste čez Prode prehodili najdaljši del poti, ki traja približno dve uri, gre pa za nezahtevno pot z rahlimi vzponi in spusti, od katerih bo najdaljši vzpon na koncu poti.
Pot od Dednega polja do Triglavskih jezer je prava paša za oči
Prav ta del poti je tudi najlepši. Ob poti je polno cvetja, sama pokrajina pa se nekajkrat popolnoma spremeni.
Čaka vas lepa in urejena pot skozi redkejši gozd, prečudovita planota Ovčarija, gozdiček nizkih borovcev, čudoviti razgledi na Spodnje Bohinjske gore, tik preden boste pred sabo uzrli Dvojno jezero in kočo, pa se boste vzpenjali skozi strnjen gozd, kjer se zdi, da so velike smreke med sabo tekmovale v najbolj izvirnih načinih rasti.
Pot, ki jo boste prehodili, vas bo že sproti nagrajevala s čudovitimi prizori, ki jih boste na poti nazaj videli popolnoma drugače, a najlepše je zagotovo pri Dvojnem jezeru.
Barve vode, rastja, skal, gora, ki jezero obdajajo, in koča v daljavi so na pogled idilični.
Ker je koča zaprta, pa s sabo v tem času le vzemite kak kos oblačila več, saj so tu temperature nižje kot na poti – občutek je takšen tudi zaradi vetra, zato se boste ob morebitni malici na mestu hitro ohladili.
Na skali ob jezeru je spominska plošča Alojziju Knafelcu (1859–1937), dolgoletnemu gospodarju koče, planinskemu aktivistu in očetu rdeče-bele planinske markacije.
Vir: PZS
Med bolj atraktivna Triglavska jezera sodi jezero v Ledvicah ali kar 'ledvička'.
Od koče se je vredno odpraviti tudi do drugih jezer
Če želite videti več in vam vaša fizična pripravljenost to omogoča, se lahko od tu odpravite še do katere druge točke – do jezera v Ledvicah je približno ura hoje, naprej sta še Zeleno in Rjavo jezero – lahko pa se vrnete nazaj čez Štapce (ker je bolj strma in pridemo na 1855 metrov nadmorske višine, pot vključuje tudi leseno lestev, jeklenico in kline) in pred Dednim poljem zavijete še čez planino Viševnik, kar poti ne bo dosti podaljšalo.
- Jezero pod Vršacem (oziroma Jezero v Podstenju; 1993 metrov nad morjem, pogosto je večino leta zmrznjeno),
- Mlaka na Laštah (pod Zasavsko kočo na Prehodavcih – poleti pogosto presahne),
- Rjavo jezero (dolgo 150 metrov, široko 100 metrov, globoko deset metrov),
- Zeleno jezero (globoko do dva metra, zeleno obarvano zaradi alg),
- Veliko jezero (ali Jezero v Ledvicah – največje jezero, 1930 metrov nadmorske višine, 300 metrov dolgo, 120 metrov široko, do 15 metrov globoko),
- Dvojno jezero (ob Koči pri Triglavskih jezerih, 1685 metrov nadmorske višine, ob velikem vodostaju se spremeni v enega),
- Črno jezero (najtoplejše od Sedmerih jezer, 1319 metrov nad morjem, 150 metrov dolgo, 80 metrov široko, šest metrov globoko).
Opozorilo: V jezerih se je prepovedano kopati ali izvajati kakšne druge rekreacijske dejavnosti.
Vir: Turizem Bohinj
2