Sobota, 20. 6. 2020, 19.24
3 leta, 9 mesecev
Kako ukrepati, ko se izgubimo - samo brez panike, prosim #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,98
1
Kaj storiti, ko se zavemo, da smo v gorah zašli s poti? Najprej se umirimo in umaknimo z območja, kjer obstaja nevarnost zdrsa in padajočega kamenja, svetuje alpinistični inštruktor in gorski reševalec Matjaž Šekezi.
Kljub nenehnemu stiku z vsaj virtualno skupnostjo se lahko zgodi, da v gorah ostanemo sami, da se izgubimo ali celo poškodujemo. Kaj storimo v prvih trenutkih? Najprej se umirimo in ne zganjajmo preplaha, svetuje Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS, alpinistični inštruktor in gorski reševalec.
Prvi korak v trenutku, ko se zavemo, da smo zašli s poti, je, da umirimo sebe in preostale, še posebej, če so v bližini otroci, in poskrbimo za svojo in njihovo varnost.
Umaknimo se z območja, kjer obstaja nevarnost zdrsa in padajočega kamenja, ali vzpetin, kjer izstopamo kot antena, še posebej če se pripravlja nevihta, svetuje Matjaž Šerkezi.
Zelo pomembno je, da se toplotno zaščitimo, dokler čakamo pomoč. Zelo priporočljiva je ti. astronavtska folija, ki jo dobite v vsaki športni trgovini.
Če bi se znašli sredi megle, nikar brezglavo ne tavajte naokrog in iščite poti, saj se v slabi vidljivosti lahko zgodi vse mogoče, pogosto tudi najslabše.
Zelo pomembno je tudi, da se toplotno zaščitimo in počakamo na pomoč. Ne glede na to, kako čudno se sliši, kapa in rokavice naj bosta tudi poleti del obvezne opreme (največ energije izgubimo prav skozi glavo), priporočljiva je tudi t. i. astronavtska folija, ki jo dobite v vsaki športni trgovini. Lahko se zgodi, da boste pomoč morali čakati več ur, odvisno od vremena in dostopnosti terena.
112
Pomoč pokličite na telefonsko številko 112, ki naj bi bila tudi v gorskem svetu skoraj vedno dosegljiva. Če vam signala ne uspe dobiti, se premaknite za nekaj metrov, morda ga ujamete v bližini.
Kako uslužbencu pojasniti, kje smo, če še sami ne vemo?
"Priporočljivo je, da povemo, od kod smo šli in kam smo imeli namen priti," pravi Šerkezi, ki planincem priporoča, da se v planinskih kočah in vrhovih vpisujejo v vpisne knjige, saj je to lahko dobrodošla informacija v primeru iskalne akcije.
Gorski reševalci uporabljajo aplikacijo Smart Locator (Pametni Iskalec), ki omogoča določanje približne lokacije s pomočjo mobilnega telefona.
Gorski reševalci za določanje lokacije poškodovane ali izgubljene osebe uporabljajo aplikacijo Smart Locator (Pametni Iskalec), ki omogoča določanje približne lokacije s pomočjo mobilnega telefona. Orodje za določanje lokacije ob klicu v sili je v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje razvilo ljubljansko tehnološko podjetje Xlab.
Kako zadeva deluje?
"Uslužbenec z regijskega centra 112 vam bo poslal kratko sporočilo na vaš telefon z besedilom Pomagali vam bomo ... in povezavo. S klikom na povezavo v sporočilu se boste strinjali, da vam s telefona poberejo podatke o vaši lokaciji. Včasih postopek ponovimo trikrat, da dobimo bolj točno sliko lokacije," pojasnjuje Šerkezi.
Gorski reševalci se s pomočjo regijskega centra in mobilnega operaterja poslužujejo tudi določanja prednostne lokacije iskanja na podlagi telefonskega klica ponesrečenega in informacije, na kateri repetitor se je povezal mobilni telefon.
Seveda pa lokacijo lahko razberete tudi sami iz koordinat na mobilnem telefonu.
Pri ugotavljanju lokacije sta nam lahko v veliko pomoč tudi zemljevid in kompas, a se je žal v praksi že prevečkrat izkazalo, da nismo preveč vešči njune uporabe in se raje zanašamo na naprave in aplikacije GPS, ki pa v naravi večkrat odpovedo.
Pomoč planinskega zemljevida in kompasa je dragocena, a je ne znamo izkoristiti
Pri ugotavljanju lokacije nam je lahko v veliko pomoč zemljevid, a se je žal v praksi že prevečkrat izkazalo, da nismo preveč vešči njegove uporabe in se raje zanašamo na naprave in aplikacije GPS, ki pa v naravi večkrat odpovedo.
Šerkezi priporoča, da se v prvi vrsti zanašajmo na zemljevid (novejšega datuma) in kompas, s pomočjo katerega najprej orientiramo zemljevid (sever v naravi se poravna s severom na zemljevidu), aplikacije pa naj služijo zgolj kot dodatna opora ali informacija pri iskanju stojne točke in prave poti.
Osnovni elementi zemljevida
Barva – svetlo zelena barva označuje travnike, temno zelena barva je znak za gozdnate površine, bela barva pa za skale oz. neporaščene dele.
Plastnice oz. izohipse – so črte enake nadmorske višine in nam povedo tudi, kako strmo je določeno pobočje. Bolj so plastnice zgoščene, bolj je teren strm, bolj so oddaljene, bolj položen ali raven je teren.
Rdeča barva – nakazuje planinske poti. Tam, kjer so črte polne in neprekinjene, so lahke planinske poti, medtem ko so zelo zahtevne planinske poti na zemljevidu označene s pikicami. Zahtevne planinske poti so označene s črtkanimi črticami.
Merilo – zemljevid v merilu 1:25.000 pomeni, da je 1 cm na zemljevidu 250 m v naravi.
Koordinatna mreža – razdalja med dvema koordinatnima črtama na zemljevidu v merilu 1:25.000 je 4 cm, kar pomeni 1 km v naravi.
Preberite še:
1