Petek, 24. 10. 2025, 4.00
44 minut
Ljubljanski gostinec o zaprtju verige z burgerji: To me ne preseneča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,06
Marsikateri gostinec je v težave zašel v času epidemije koronavirusa, ko so bile restavracije zaradi zajezitve virusa nekaj časa zaprte. Nekateri si od takrat niso opomogli, spet drugi uspešno lovijo ravnotežje med stroški, profitom in investicijami.
"Ne preseneča me, da Lars&Sven zapira svoje obrate. Tovrstno širjenje gostinskih obratov za eno podjetje ni primerno, saj je Ljubljana premajhna in prenasičena s takšnimi gostinskimi lokali," je konec poslovanja slovenskega ponudnika burgerjev za Siol.net komentiral David Furlan, solastnik priznane ljubljanske picerije Dobra vila. Da je slovenski trg zaradi svoje majhnosti specifičen, meni tudi Til Pleterski, solastnik restavracije z ulično prehrano Hood Burger. Opaža, da je profitabilnost posla iz leta v leto nižja, enako je z dodano vrednostjo, kar na dolgi rok pripelje do tega, da zmanjka denarja za investicije. "A pogoji oziroma pravila igre so za vse enaka. Znotraj tega potem slalomiraš, kakor lahko. A če imaš dober izdelek, se da," je prepričan Pleterski.
Te dni v javnosti odmeva novica o zaprtju priljubljene verige burgerjev Lars&Sven. Kot so sporočili, prodajnih cen niso več zmogli ustrezno dvigovati, saj da je vsako nadaljnjo povišanje posledično pomenilo upad prodaje, stroški pa so kljub temu rasli.
"Nekateri politiki in sindikalisti so jasno povedali, da če nimamo za božičnice, naj zapremo podjetja. PA SMO JIH UPOŠTEVALI!" je v obrazložitvi, zakaj po desetih letih zapirajo vrata, zapisala direktorica in lastnica Lars&Svena Maja Novak.
Solastnik picerije Dobra vila David Furlan (levo).
Preveč ponudbe, premalo odjemalcev
Solastnik picerije Dobra vila David Furlan težavo vidi v prevelikem številu lokalov na tako majhnem območju. "Ne preseneča me, da Lars&Sven zapira svoje obrate. Tovrstno širjenje gostinskih obratov za eno podjetje ni primerno, saj je Ljubljana premajhna in prenasičena s tovrstnimi gostinskimi lokali. Verjetno bi bilo zanje povsem dovolj, da bi obdržali prvi matični lokal na Rudniku. Ponudbe je preveč, odjemalcev pa premalo za tovrstno prehrano. To ni Los Angeles ali New York, da bi imel lahko na vsakem koncu takšen obrat," razmišlja Furlan.
30 odstotkov pobere Wolt
Medtem med razlogi za zaprtje Lars&Svena Maja Novak v prvi vrsti navaja nevzdržno rast stroškov; višanje bruto plač, vedno nove davke in prispevke, višje stroške financiranja in druge stroške, med njimi višje cene surovin in visoko, 25-odstotno provizijo, ki jo za svojo storitev zaračuna dostavljavec hrane Wolt.
Direktor Wolt Slovenija Clemens Brugger je za Siol.net pojasnil, da so provizije standardne za celotno Evropo in znašajo okoli 30 odstotkov. S tem pokrijejo stroške delovanja same platforme. Ker strošek dostave, ki ga plača uporabnik, ni dovolj za plačilo dostavnih partnerjev, pa gre delež provizije tudi njim, razloži Brugger. Če torej burger stane 8,9 evra, Wolt pa pri naročilu vzame 30 odstotkov, kar v tem primeru znaša 2,67 evra, gostincu v žepu ostane 6,23 evra.
Direktor Wolt Slovenija Clemens Brugger.
Wolt, ki je med dostavljavci hrane praktično monopolist, je na slovenskem trgu prisoten od leta 2019. Po epidemiji covida-19 je njihov posel zacvetel in število uporabnikov se iz leta v leto povečuje. Tudi zaradi tega so gostinci, če želijo konkurirati na trgu in doseči čim več potencialnih strank, vse bolj odvisni od njihove platforme.
"Restavracije so zadovoljne in zato sodelujejo z nami. Veliko večino prihodkov še vedno ustvarijo v restavraciji, naša platforma zanje predstavlja le dodaten kanal, s katerim dosežejo nove stranke. To se jim splača," pojasni direktor Wolt Slovenija.
Nekoliko drugačno mnenje o Woltu ima Furlan, ki je v enem od svojih gostinskih obratov sodelovanje z Woltom prekinil, zdaj pa razmišlja, da bi enako storili še pri drugih. "Z njihovo prisotnostjo nima ne odjemalec ne ponudnik nič. Največ ima od tega Wolt. Tega jim seveda ne zamerim. To je stvar poslovnega profila, vsak posameznik pa se lahko odloči, ali bo delal z njimi ali ne," pojasni Furlan. "Če želijo ljudje priti k nam, naj pridejo osebno. Odločamo se, da bomo sodelovanje prekinili še pri kakšnem obratu, ker se vračamo na old school gostinstvo," še doda.
"Pri vsem skupaj me najbolj moti to, da se ljudje ne družijo več. Vse je na dosegu roke, in ker Wolt na dom dostavi praktično vse, od pad thaia do toaletnega papirja, jim sploh ni treba zapustiti svojega doma," pravi gostinec David Furlan.
Med brskanjem po platformi opazimo, da so cene hrane na Woltu pri nekaterih ponudnikih višje kot v sami restavraciji. Direktor Wolt Slovenija pravi, da ponudnike pozivajo, naj bodo cene poenotene. "Načeloma imamo v pogodbi, da morajo biti zaradi transparentnosti cene v restavraciji in na Woltu enake. Če pride do odstopanj pa gostince opozorimo, da to uredijo. Večinoma se tega držijo, izjeme so redke."
Medtem gostinci, s katerimi smo se pogovarjali, razlagajo, da pogajanja z Woltom o višjih cenah na njihovi platformi sploh niso predmet razprave. Jasno je namreč določeno, da morajo biti cene na platformi enake tistim v restavraciji.
Hood Burger prek Wolta ustvari okoli 12 odstotkov prihodkov. Večino prihodkov torej še vedno ustvarijo v restavraciji, kamor stranke pridejo osebno, se usedejo in tam pojedo.
"Pravila igre so za vse enaka"
Kako je biti gostinec v okolju, kjer stroški poslovanja stalno rastejo, zakonodajni in regulativni postopki pa poslovanja malim podjetnikom ne olajšujejo, smo vprašali tudi Tila Pleterskega, solastnika restavracije z ulično prehrano Hood Burger, ki je s svojimi burgerji konkuriral Lars&Svenu.
Lastnika Hood Burgerja Til Pleterski (levo) in Klemen Ptičar.
"Po epidemiji covida-19 so cene surovin in drugih stroškov tako narasle, da je to vplivalo na samo profitabilnost posla, ki iz leta v leto pada. Mi se temu prilagajamo s cenami na trgu, a tudi trg doseže nek nivo, ko izdelki za določen krog ljudi postanejo predragi. Poleg tega je slovenski trg specifičen, ker je tako majhen. A pogoji oziroma pravila igre so za vse enaka. Znotraj tega potem slalomiraš, kakor lahko. A če imaš dober izdelek, se da," pove Pleterski.
Glavna sestavina burgerja je meso, ki se je, kot razlaga Pleterski, v zadnjem letu podražilo za 30 odstotkov, kar se odraža na končni ceni izdelka. Pri Hood Burgerju so cene v zadnjem letu zvišali za okoli osem odstotkov. "Septembra so šle cene mesa še malo gor, a si ne moremo privoščiti, da bi ves čas spreminjali cene v svoji ponudbi. Nekajkrat ob podražitvi svojih cen ne spremeniš, potem pa upaš, da se bo stvar nekoliko umirila," pove Pleterski.
Ob tem opozori, da lahko manjša profitabilnost posla in vedno nižja dodana vrednost na dolgi rok predstavljata problem, saj zmanjka denarja za investicije, ki so ključne za razvoj podjetja. Pleterski zato odločevalce poziva k sprejemanju vladnih ukrepov in zakonov, ki bodo dolgoročno okrepili gostinski sektor.
