Četrtek, 18. 12. 2025, 18.00
2 meseca, 3 tedne
Minister Luka Mesec razkril predlog nove minimalne plače: znašala bi tisoč evrov neto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,12
Minister za delo Luka Mesec je predstavil najnovejši izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki bo med drugim vplival na določitev višine minimalne plače v prihodnjem letu. Sam predlaga minimalno plačo v višini tisoč evrov neto, medtem ko danes za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znaša 887 evrov neto.
Kot je pojasnil minister za delo Luka Mesec, so se za nov izračun minimalnih življenjskih stroškov odločili zaradi visoke inflacije v letih 2022 in 2023. "Povsod okoli nas beremo in slišimo, da stroški življenja rastejo, predvsem stroški prehrane. Zato smo se odločili za nov izračun minimalnih življenjskih stroškov," je v uvodu povedal Mesec.
Minimalne življenjske stroške je treba po zakonu na novo izračunati najmanj vsakih šest let. Po zadnjem izračunu iz leta 2022 trenutno ti znašajo 669,83 evra, minimalna plača pa znaša 1.277,72 evra bruto. To pomeni, da je trenutno minimalna plača 32,8 odstotka nad minimalnimi življenjskimi stroški.
Nov izračun: minimalni življenjski stroški znašajo okoli 791 evrov
Zakon določa, da mora minimalna plača znašati najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Po novem izračunu so se minimalni življenjski stroški povišali za 18 odstotkov oziroma 124 evrov in znašajo 791 evrov. To pomeni, da mora biti minimalna plača določena v pasu od 949 evrov neto (20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški) do 1.107 evrov neto (40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški).
Minister Mesec predlaga minimalno plačo v višini tisoč evrov neto. S svojim predlogom bo seznanil socialne partnerje in koalicijo, po posvetu pa se bodo po novem letu odločili, za koliko se bo zvišala minimalna plača v Sloveniji.
Poleg višine minimalne plače izračun minimalnih življenjskih stroškov vpliva na višino letnega in zimskega regresa ter na višino nadomestila za brezposelne. Kratkoročni izračun minimalnih življenjskih stroškov neposredno vpliva tudi na višino drugih socialnih transferjev, kot so denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, pogrebnina, posmrtnina in zagotovljena pokojnina. Kot je pojasnil Mesec, sprememb na področju socialnih transferjev ne bo.
Kordiš: Predlog je v posmeh delavcem
V zvezi s predlogom novele zakona o minimalni plači, ki ga je v DZ vložila stranka poslanca Mihe Kordiša Mi, socialisti, je medtem ocenil, da je nepotreben, saj da bi se minimalna plača z njim zvišala manj, kot bo predlagal sam, in sicer na okoli 950 ali 960 evrov neto.
"Navedbe ministra so namerno neresnične, njegov predlog višine minimalne plače pa v posmeh delavcem," so se odzvali v Kordiševi stranki. "Mi, socialisti predlagamo dvig minimalne plače, ki ustreza realnosti delavske draginje," so zapisali v sporočilu za javnost. Njihova formula upošteva nov izračun minimalnih življenjskih stroškov in maksimalno uskladitev z njimi, ob tem pa še gospodarsko rast (0,8 odstotka) in izredno uskladitev (3,3 odstotka), so navedli. "Predlagamo dvig minimalne plače na 1152 evrov neto, kar je povišica za 222 evrov oziroma 152 evrov več, kot predlaga minister Mesec," so sklenili.
Odzval se je tudi gospodarski minister in predsednik SD Matjaž Han. Kot je dejal na novinarski konferenci SD ob iztekajočem se mandatu, ne želi polemizirati o predlaganem "relativno visokemu skoku" minimalne plače. Je pa izrazil upanje, da se bo Mesec uskladil s socialnimi partnerji in da je "zadeva usklajena s finančnim ministrom (Klemnom Boštjančičem)". Višja minimalna plača bo namreč veljala tudi za javni sektor in bo s tem vplivala na javne finance.
Delodajalci zaskrbljeni
Ob napovedi ministra Mesca, da bo predlagal zvišanje minimalne plače za 113 evrov na 1000 evrov neto, iz gospodarstva prihajajo zaskrbljeni odzivi. Bojijo se trajnih posledic za gospodarstvo in inflacijske spirale. Kot opozarjajo, so pričakovali do 5,7-odstoten dvig bruto minimalne plače, tako pa da se obeta 14-odstoten.
"Takšen dvig je ekonomsko neodgovoren in lahko povzroči resne ter trajne posledice za gospodarstvo," so zapisali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Kot so poudarili, bi krepko presegel pričakovano stopnjo inflacije, ta naj bi se namreč do konca leta gibala okoli 2,5 odstotka, ter neizogibno vodil v vsesplošno draginjo. "Ker podjetja nimajo več notranjih rezerv, bodo višje stroške dela prisiljena neposredno prenesti v cene svojih izdelkov in storitev," so opozorili.
Svarijo pred inflacijo
Ob tem so posebej izpostavili pojav t. i. vertikalnega dviga plač. "Dvig minimalne plače nikoli ne ostane osamljen ukrep, saj mu morajo podjetja slediti s sorazmernim povišanjem vseh ostalih plač. Če želijo obrtniki in podjetniki ohraniti razumna razmerja med manj zahtevnimi deli in visoko usposobljenimi kadri, bodo prisiljeni dvigniti celotno plačno lestvico," so utemeljili.
To bi po njihovi oceni sprožilo novo inflacijsko spiralo, ki bo dolgoročno izničila realno vrednost plač in zmanjšala kupno moč prav tistih, ki naj bi jim bil ukrep namenjen.
"Obrtniki in podjetniki nismo proti višjim plačam. Želimo si, da so naši zaposleni dobro in pošteno plačani, vendar mora biti rast plač ekonomsko vzdržna ter usklajena z rastjo produktivnosti in inflacijo. Če želi država delavcem zagotoviti 1000 evrov neto, naj to stori z razbremenitvijo davkov in prispevkov, ne pa da celotno breme in odgovornost za vertikalni dvig vseh plač prevali na pleča podjetnikov," je pozval predsednik OZS Blaž Cvar.
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček se prav tako boji rasti inflacije. Za STA je sicer ocenil, da je Meščeva napoved preuranjena in pretirana. Kot je pojasnil, 1000 evrov neto pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 14 odstotkov. "Mi tega nismo pričakovali, pričakovali smo, da bo v predvolilnem času povečanje nekoliko večje od inflacije, omenjalo se, da naj bi bilo nekje med splošno in prehransko inflacijo, med 2,5 in 5,7 odstotka, predlog pa je močno izven teh okvirjev," je povedal.
Sindikati pozdravljajo predlog ministra Luke Mesca za zvišanje minimalne plače za 113 evrov. Andrej Zorko (ZSSS) poudarja, da znesek končno presega prag revščine in odraža visoke stroške hrane ter bivanja. Kljub pričakovanim burnim pogajanjem z delodajalci sindikati pričakujejo, da bo minister vztrajal pri predlogu.
"Ne pričakujem soglasja, kajti to do sedaj ni bilo doseženo pri nobenem dvigu," je dejal.
Jakob Počivavšek (Pergam) ob tem opozarja na nujnost pogostejšega izračunavanja minimalnih življenjskih stroškov. S tem bi zagotovili, da plače realno sledijo podražitvam in preprečili velike enkratne skoke.
"Potrjuje se naša kritika dvigov minimalne plače od leta 2022, ki bi morali biti višji, saj je očitno, da so minimalni življenjski stroški v tem obdobju rasli hitreje od minimalne plače," je dejal.
Poleg tega je treba sistemsko zagotoviti bolj pogosto izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov, "tako z vidika tega, da minimalna plača realno ustrezneje sledi njihovi rasti, kot tudi z vidika blažitve večjih skokov minimalne plače, ki so posledica večletne odsotnosti izračunavanja novih minimalnih življenjskih stroškov", je pozval.
Novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, na katerem temelji predlagano zvišanje, se delodajalci niso bali, je zatrdil. Zavedajo se, da so ti stroški v treh letih, odkar je bil izračun pripravljen zadnjič, zrasli, a zrasla je tudi minimalna plača, je nadaljeval Gorenšček. "To pomeni, da bi moglo v najslabšem primeru priti do usklajevanja samo za razliko," je bil kritičen.
Poleg tega vlada po njegovih besedah pri usklajevanjih na uporablja enakih vatlov. "Vemo, da smo se morali letos boriti za indeksacijo olajšav pri dohodnini, vemo, da se ni usklajevala višina nadomestil za brezposelnost, da je bil predlog v lanskem zakonu o izvrševanju proračunov, da se socialni transferji usklajujejo samo 50-odstotno. Kadar pa se pogovarjamo o sredstvih drugih, to je zasebnega sektorja, potem pa se pogovarjamo kar o dvomestnih številkah," je bil oster.
Je pa opozoril, da bi predlagano zvišanje minimalne plače vplivalo tudi na javni sektor in javne finance. Prepričan je, da ga finančni minister Klemen Boštjančič ni vštel v proračun za prihodnje leto.
