Sreda, 17. 12. 2025, 17.44
3 mesece, 1 teden
Veliko razkritje: Kitajska na skrivaj gradi v Himalaji nekaj orjaškega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,00
Globoko v Himalaji želi Kitajska zgraditi največji sistem hidroelektrarn na svetu.
Kitajska globoko v Himalaji gradi najmočnejši hidroelektrarniški sistem na svetu. Ta inženirsko zahtevni in tvegani projekt, ki med drugim skrbi sosednjo Indijo, ogroženi pa se počutijo tudi pripadniki tibetanskih etničnih skupin, ostaja za zdaj zavit v tančico skrivnosti.
Na stotine kilometrov daleč od gosto poseljene kitajske obale bo oster ovinek oddaljene himalajske reke postal osrednji del enega najbolj ambicioznih in tudi kontroverznih infrastrukturnih projektov na Kitajskem do zdaj, piše ameriški medij CNN.
Najbolj zahteven inženirski podvig do zdaj
Tam naj bi hidroelektrarniški sistem, vreden 168 milijard dolarjev (143,4 milijarde evrov), proizvedel več električne energije kot katerikoli drug na svetu. Strokovnjaki pravijo, da bo hidroelektrarna, zgrajena v spodnjem toku tibetanske reke Jarlung Cangpo, inženirski podvig, kakršnega še ni bilo.
Z izkoriščanjem 2000-metrskega padca nadmorske višine in z razstreljevanjem predorov skozi goro bo Kitajski omogočil, da izkoristi veliko reko v regiji, znani kot azijski vodni stolp.
Prednosti in nevarnosti velikega projekta
Projekt bi lahko pomagal globalnim prizadevanjem za upočasnitev podnebnih sprememb, saj bi Kitajski, ki je zdaj največja onesnaževalka z ogljikom na svetu, pomagal pri opuščanju energije iz premoga. Vendar bi lahko njegova gradnja porušila tudi redek, neokrnjen ekosistem in domove prednikov avtohtonih prebivalcev.
Veliki ovinek reke Jarlung Cangpo, ki ga želijo Kitajci izkoristiti za svoje čim večje energetske potrebe.
Desetine milijonov ljudi je odvisnih tudi od reke dolvodno v Indiji in Bangladešu (tu dobi reka ime Brahmaputra), kjer strokovnjaki pravijo, da potencialni vpliv na ekosistem, vključno z ribištvom in kmetijstvom, ostaja premalo raziskan.
Indijci o nevarni kitajski vodni bombi
Naslovi v Indiji so projekt že označili za potencialno t. i. vodno bombo, njegova bližina sporni kitajsko-indijski meji pa ga postavlja v nevarnost, da postane žarišče dolgotrajnega ozemeljskega spora med obema jedrskima silama.
Kljub tem tveganjem projekt ostaja zavit v tančico skrivnosti, kar poglablja vprašanja o načrtu, ki kaže na ogromne tehnične zmogljivosti in prizadevanje Kitajske za čisto energijo, pa tudi na njeno pomanjkanje preglednosti, tudi ko gre za podvig s potencialno daljnosežnimi posledicami.
Sistem jezov in podzemnih hidroelektrarn
Namigi o zasnovi projekta, tako navedeni v uradnih ali znanstvenih poročilih kot iz informacij odprtega vira, ki jih je zbral CNN, kažejo na kompleksen sistem, ki bi lahko vključeval jezove in rezervoarje vzdolž reke Jarlung Cangpo, pa tudi vrsto podzemnih hidroelektrarn, povezanih s predori, ki izkoriščajo energijo, ko preusmerjeni del reke strmo pada.
Reka Jarlung Cangpo na določenem območju, dolgem 50 kilometrov, doseže kar 2000-metrski višinski padec. Kitajci menda želijo na začetku tega območja, v kraju z imenom Mainling, zgraditi veliki jez. Na fotografiji: območje Mainlinga v Tibetu.
"To je najbolj dovršen in inovativen sistem jezov, kar jih je planet kdaj videl, a je tudi najbolj tvegan in potencialno najnevarnejši," je dejal Brian Eyler, direktor programa za energijo, vodo in trajnost v možganskem trustu Stimson Center v Washingtonu.
Kitajci trdijo: Projekt ni tvegan ali nevaren
Kitajska zavrača mnenja, da gre za tvegan in nevaren projekt in poudarja, da so za projekt porabili že desetletja priprav. Trdijo, da projekt ne bo imel negativnega vpliva na območja v spodnjem toku reke, tj. na območju Indije in Bangladeša.
Vendar pa ima Peking morda v mislih tudi druge prednostne naloge, razen neogljične energije. Ena od teh je okrepitev nadzora nad območjem vzdolž spornih meja in regij, kjer živijo etnične manjšine.
Energetski sistem kot nadzor nad strateško pomembnim ozemljem?
"Če povežete pike kitajskega razvoja infrastrukture v Himalaji, zlasti na območjih, kjer Kitajska meji na Indijo vzdolž Tibeta, so strateško postavljeni," je dejal Riši Gupta, pomočnik direktorja na Inštitutu za azijsko družbeno politiko v New Delhiju.
Nekateri analitiki so prepričani, da v ozadju projekta niso samo energetske potrebe Kitajske, ampak hoče Peking s tem tudi utrditi svoj nadzor nad Tibetom in območjem, ki leži ob meji z Indijo. Na fotografiji: Tibetanca v Lhasi. V ozadju je veika fotografija s kitajskimi voditelji.
"Projekt je usklajen s širšim ciljem Kitajske, da izkoristi svoje naravne vire za utrditev nadzora nad kritičnimi regijami, kot je Tibet, in njihovimi mejami," trdi Gupta.
Veliki ovinek v Himalaji
Jarlung Cangpo, znana kot najvišja večja reka na svetu, se vije od ledenika v Himalaji čez planoto, kjer je nastal tibetanski budizem, in potem teče proti najjužnejšemu robu države.
En del reke že dolgo priteguje pozornost zaradi svojega potenciala za proizvodnjo energije. Tam vodna pot naredi dramatičen zavoj v obliki podkve, ko se ovije okoli gorovja v tako imenovanem Velikem ovinku: poti, kjer reka izgubi približno 2000 metrov nadmorske višine na približno 50 kilometrih.
Veliki energetski potencial
Ocenjuje se, da ima ta spust potencial za proizvodnjo približno 300 milijard kilovatnih ur električne energije letno, kar je približno trikrat več od proizvodnje kitajskega jezu Tri soteske, ki je trenutno najmočnejši na svetu.
Indijci niso navdušeni nad kitajskimi načrti z reko Jarlung Cangpo. Ta reka v Indiji (pozneje teče tudi skozi Bangladeš) dobi ime Brahmaputra. Indijci se bojijo, da bodo Kitajci z nadzorom pretoka reke morda povzročali suše ali pa z nenadnimi izpusti reke povečali tveganja poplav. Na fotografiji: indijski kmetje ob reki Brahmaputra.
O takšnem projektu vzdolž spodnjega toka reke se govori že desetletja, vendar ga nikoli niso poskušali izvesti. Dolgo je veljal za zelo zahteven podvig na oddaljenem in zahrbtnem območju, težaven celo za državo, ki je vodilna v svetu pri gradnji mega jezov.
Gradnja se je začela letos poleti
Zdaj satelitski posnetki, javno dostopni dokumenti podjetij in objave na družbenih omrežjih z območja, ki jih je pregledal CNN, kažejo, da potekajo dela na gradnji in širitvi cest, gradnji mostov, postavljanju skladišč za eksplozive, širitvi mobilnih storitev in preseljevanju vaščanov. Vse to so očitna prizadevanja za sprostitev prostora za gradnjo, ki se je uradno začela julija letos.
Simulacija, ki temelji na teh informacijah in je bila izdelana v sodelovanju s strokovnjaki programa za energijo, vodo in trajnost Stimsonovega centra, ki so zagotovili tehnično in geografsko analizo, kaže, da bi lahko bila zasnova razprostirajoč se sistem hidroelektrarn, predorov in rezervoarjev, ki bi se skupaj lahko raztezali približno 150 kilometrov zračne črte od prve do končne elektrarne.
Simulacije kitajskega veleprojekta
Ta sistem bi se začel z rezervoarjem, ki bi ga ustvaril jez v mestu Mainling. Rezervoar, ki bi se lahko po simulaciji raztezal na več deset kilometrov, bi upravljavcem omogočil uravnavanje pretoka vode v celotnem hidroenergetskem sistemu.
Lahko kitajski veliki projekt hidroelektrarn v Himalaji še bolj zaostri že tako slabe odnose med Indijo in Kitajsko? Na fotografiji: indijski protesti iz leta 2011 proti kitajskim projektom na reki Jarlung Cangpo. Vidimo tudi plakat v angleščini z napisom Rešimo Brahmaputro.
Drugi, nižji jez, ki bi se nahajal dlje dolvodno in mimo zaščitenega nacionalnega mokrišča, bi se verjetno uporabljal za preusmeritev dela reke stran od Velikega ovinka v sistem predorov, ki bi bili izkopani skozi gore in pod sosednjo dolino, glede na simulacijo potencialne zasnove.
Niz kaskadnih hidroelektrarn
Tukaj bi preusmerjena voda verjetno prehajala skozi vrsto kaskadnih elektrarn, vsaka bi bila na stotine metrov nižje od prejšnje in na poti ustvarjala ogromno energije, preden bi se ponovno združila z glavno reko.
Drugo ključno vprašanje za takšno zasnovo je, ali bo sistem imel končni jez in elektrarno, ki bosta upravljavcem omogočila nadzor nad celotnim pretokom glavne reke, preden prečka države dolvodno.
Projekt, zgrajen v potresnem območju
"S tem, kar vemo, je skoraj nemogoče razumeti ali oceniti morebitne vplive, ki jih bo imel projekt," je dejal Rafael Jan Pablo Schmitt, strokovnjak za hidroenergijo na Univerzi v Kaliforniji v Santa Barbari, ki je o simulaciji razpravljal za CNN in Stimson Centrom.
Kitajski orjaški energetski projekt v Tibetu je povezan s čim večjimi kitajski potrebami po energiji, kar je posledica velike kitajske urbanizacije in tudi razvoja energetsko potratne visoke tehnologije, kot je umetna inteligenca. Na fotografiji: plakat s čipom, izdelanem na Kitajskem.
Jasno je, da bodo morali kitajski inženirji in hidrologi za izgradnjo hidroenergetskega sistema delovati v zelo zahtevnih razmerah. Reka teče skozi eno najbolj seizmično aktivnih regij na svetu, kjer se celo gore vsako leto širijo za milimetre, kar tvega motnje v skrbno uravnavanem inženiringu.
Tveganja v Himalaji
"Izziv bo zgraditi sistem, ki lahko ublaži ali prepreči varnostno tveganje," je dejal Eyler in dodal: "Sistem je zelo zapleten. Za več jezov in predorov, ki prečkajo seizmično aktivne gore, je treba vliti veliko betona. Kitajska daje prednost varnosti jezov ... toda ali je mogoče ublažiti tveganje v Himalaji?"
Plazovi, drobirski tokovi in poplave zaradi naraščanja voda v ledeniških jezer so značilnosti območja, ki s podnebnimi spremembami postajajo vse bolj nepredvidljive in lahko poškodujejo infrastrukturo ter ogrozijo ljudi dolvodno, če se projekt ne bo mogel spopasti s tem.
Kitajski projekt zelene energije v Tibetu
Strokovnjaki pravijo, da so kitajski inženirji med najboljšimi na svetu in da so zasnovali ukrepe za ublažitev potresov in drugih nevarnosti, vendar ti v takšnem okolju še niso bili preizkušeni.
Nasprotniki projekta opozarjajo tudi na velike ekološke posledice, med drugim na biotsko raznovrstnost. Ogroženi naj bi bili tudi snežni leopardi.
V Tibetu si kitajske oblasti prizadevajo regijo preoblikovati v središče zelene energije. V tej viziji je hidroenergija povezana z obsežnimi instalacijami sončnih in vetrnih elektrarn, ki se uporabljajo za napajanje visokogorske industrije superračunalnikov in pošiljanje električne energije proti vzhodu.
Vpliv projekta na tibetanske etnične skupine
Drugo vprašanje, ki se postavlja, je, kako globoko bo projekt vplival na ljudi v regiji, od katerih nekateri že generacije živijo v kotičku države, ki se ga do zdaj kitajske infrastrukturne ambicije večinoma niso dotaknile.
V okrožjih, kjer bodo projekti zgrajeni, živi več deset tisoč ljudi, med njimi avtohtone skupine, vključno z ljudstvoma Monpa in Lhoba, dvema najmanjšima uradno priznanima etničnima manjšinama v državi.
Tibetanski strah pred projektom
Kitajski uradniki so priznali, da bo projekt zahteval preselitev lokalnih skupnosti v Tibetu, in dejali, da so bili novi bogoslužni objekti postavljeni v bližini novozgrajenih stanovanjskih območij.
Tibetance je strah zlasti demografskih posledic projekt. Zaradi gradnje hidroelektrarn bodo Kitajci preselili pripadnike nekaterih tibetanskih etničnih skupin na druga območja. Po drugi strani pa bo v Tibet zaradi gradnje sistema hidroelektrarn prišlo veliko delavcev iz drugih delov Kitajske, kar bo spremenilo etnično sliko v Tibetu še bolj v škodo tibetanskih domačinov. Na fotografiji: pripadniki etnične skupine Lhoba, ki živijo na območju ob reki Jarlung Cangpo.
Toda tveganja hidroelektrarn za lokalne skupnosti so ogromna, pravi Tempa Gjaltsen Zamlha, namestnik direktorja Tibetanskega političnega inštituta v Dharamsali, indijskem mestu, kjer prebiva izgnani tibetanski duhovni voditelj dalajlama in njegovi privrženci.
"Ljudje bi se lahko soočili s prisilnim razseljevanjem z območij svojih prednikov ... uničenjem vira lokalnega dohodka, uničenjem lokalnega ekološkega ravnovesja in habitata prostoživečih živali, pritokom delavcev migrantov iz Kitajske, ki bi nadomestili lokalno prebivalstvo v regiji," je še dejal za CNN.
