Petek, 27. 3. 2026, 20.53
9 ur, 46 minut
Velika nevarnost, ki grozi Kitajski
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,24
Bo dolgotrajna vojna proti Iranu tako izčrpala ZDA, da bo Kitajska postala najmočnejša država na svetu?
Zahvaljujoč ogromnim naftnim rezervam lahko Kitajska bolje kot druge države v regiji ublaži posledice energetske krize. Geopolitično bo Peking verjetno glavni zmagovalec ameriško-izraelske vojne proti Iranu. A Kitajski grozi tudi morebitna velika nevarnost: velika svetovna gospodarska recesija, ki bi zadala hud udarec njenemu izvozu.
Kitajski politolog Čen Dingding je prepričan, da je dolgotrajna vojna proti Iranu strateška priložnost za Kitajsko, a obenem opozarja na veliko tveganje, piše švicarski medij Aargauer Zeitung.
Vojna izčrpava ZDA, Kitajska pa krepi svoj vpliv po svetu
V korist Pekingu je dejstvo, da bi dolgotrajna vojna proti Iranu sistematično izčrpala vojaške, diplomatske in finančne vire ZDA. Obenem Kitajska, ki ni udeležena v kaosu na Bližnjem vzhodu, pridobiva vpliv na svetovnem Jugu, medtem ko ga ZDA izgubljajo.
Več je vojn, kot jih sproži ameriški predsednik Donald Trump, bolj miroljubna in racionalna se zdi alternativna velesila Kitajska. Zgodbo o Kitajski kot miroljubni in racionalni alternativi že zdaj kitajski predsednik Ši Džinping s pomočjo svojih medijev širi po vsem svetu.
Preusmeritev dobavnih verig v korist Pekingu?
Hkrati bo dolgotrajna vojna proti Iranu po mnenju analitika Čena dolgoročno preusmerila kapitalske in energetske poti ter dobavne verige v korist Pekinga. Tisti, ki se na primer ne želijo bati sankcij, bodo v prihodnosti verjetno več trgovali v kitajskih juanih kot v ameriških dolarjih.
Kitajska ni toliko odvisna od uvoza, ki prihaja skozi Hormuško ožino, kot sta odvisni njeni sosedi Japonska in Južna Koreja. Po drugi strani pa kriza na Bližnjem vzhodu daje večjo vlogo kitajskemu projektu nove svilnate poti.
Tudi celinska kopenska pot, ki vodi iz vzhodne Azije v Evropo prek Kitajske, pridobiva na privlačnosti zaradi zaprte Hormuške ožine.
Kitajska ni tako zelo odvisna od iranske nafte
Iran je sicer pomemben dobavitelj nafte za Kitajsko, a nikakor ne bistven. Medtem ko je Teheran tik pred začetkom vojne Kitajski prodal 80 odstotkov svojega izvoza nafte, so te dobave predstavljale le 12 odstotkov celotnega kitajskega uvoza. Kitajska po drugi strani proizvede tretjino lastne nafte.
Pravzaprav so sosednje države v regiji bistveno bolj prizadete zaradi naftne krize. Južna Koreja, katere gospodarstvo, osredotočeno na polprevodnike, ima veliko povpraševanje po energiji, približno 70 odstotkov surove nafte pridobi prek Hormuške ožine.
Na Japonskem je delež uvoza, ki se prevaža po trenutno zaprti trgovski poti, še nekoliko višji. Na Kitajskem je ta številka približno 40 odstotkov.
Kitajska se je pripravila na energetsko krizo
Kitajska je že pred leti sprejela več previdnostnih ukrepov. Kitajcem se tako obrestuje širitev obnovljivih virov energije v zadnjih nekaj letih. Obnovljivi viri energije že ustvarijo več kot 40 odstotkov potreb države po električni energiji.
Kitajska v zadnjih letih zelo stavi na obnovljive vire energije. Na fotografiji: vetrne in sončne elektrarne na Kitajskem.
Poleg tega je kitajsko vodstvo ustvarilo ogromne strateške rezerve nafte za nujne primere. Po oceni Univerze Columbia bi te rezerve lahko znašale kar 1,4 milijarde sodčkov. Vse to trenutno služi kot blažilec posledic pomanjkanja za vsaj štiri mesece.
Analizo odstranili s spleta
Analiza profesorja Čena je na kitajskih družbenih omrežjih dvignila precej prahu. A jo je kitajski cenzurni sistem hitro odstranil z interneta. Analiza preprosto ne ustreza samopodobi kitajskega vodstva, ki se predstavlja kot nevtralna, miroljubna velesila – in ne kot dobičkar vojne in bede v svetu, piše Aargauer Zeitung.
A Kitajska kljub koristim ni odporna na velika tveganja, ki jih lahko povzroči dolgotrajna vojna na Bližnjem vzhodu. "Za Kitajsko je glavna grožnja iranskega konflikta ta, da bi lahko zadušil svetovno porabo, kar bi imelo očitne posledice za kitajski izvoz," trdi v Hongkongu živeča španska ekonomistka Alicia Garcia-Herrero, ki je med drugim sodelavka evropskega možganskega trusta Bruegel.
Nevarnost upočasnjene rasti
Kitajsko gospodarstvo trpi zaradi zgodovinsko šibke domače porabe in je hkrati še bolj odvisno od izvoza – zlasti v EU. Če bo Evropa zaradi grozeče gospodarske krize manj kupovala od Kitajske, se bo kitajska rast znatno upočasnila, še svari španska ekonomistka.
