Ameriški in iranski pogajalci naj bi dosegli okvirni sporazum

18.25 ZDA Omanu grozijo s sankcijami, če bo pobiral pristojbine v Hormuški ožini

Ameriški finančni minister Scott Bessent je Omanu v četrtek zagrozil z uvedbo sankcij, če bo ta sicer zavezniška država sodelovala z Iranom pri nadzoru plovbe skozi Hormuško ožino oziroma pri pobiranju pristojbin. Bessent je v objavi na omrežju X s podobnim ukrepom zagrozil vsem, ki bi prišli na podobno zamisel. "Še posebej Oman mora vedeti, da bo ameriško finančno ministrstvo odločno ukrepalo proti vsem, ki so neposredno ali posredno vpleteni v omogočanje pristojbin v ožini, in da bodo vsi, ki bodo to podprli, kaznovani," je objavil minister.

Predsednik ZDA Trump je v sredo grozil, da bo razstrelil Oman, če bo sodeloval z Iranom pri pristojbinah, vendar hitro dodal, da se Oman zaveda, da tega ne sme početi in bo vse v redu.

Iranski mediji so v sredo objavili, da napovedani sporazum med ZDA in Iranom predvideva, da bosta Iran in Oman skupaj nadzorovala promet skozi Hormuško ožino, kar so ZDA zanikale.

Pred Bessentovo grožnjo Omanu so ZDA uvedle sankcije proti iranski Upravi za ožino Perzijskega zaliva – novi agenciji v Teheranu, ki pobira pristojbine za prehod skozi ožino, poroča tiskovna agencija AFP. Washington ne grozi le Iranu in Omanu, ampak tudi vsem, ki plačujejo pristojbine.

18.05 Ameriški in iranski pogajalci naj bi dosegli okvirni sporazum

Ameriški in iranski pogajalci so dosegli okvirni sporazum o koncu vojne, ki predvideva tudi 60-dnevno podaljšanje prekinitve ognja, čakajo pa še končno odobritev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, danes poroča medij Axios. Trump naj bi pogajalcem dejal, da potrebuje še nekaj dni za razmislek, je poročal Axios, ki se sklicuje na neimenovanega predstavnika ameriške vlade.

Dogovori naj bi dosegli že v torek, Iranci pa so sporazum odobrili, čeprav tega javno še niso naznanili. Sporazum po poročanju Axiosa predvideva sprostitev plovbe skozi Hormuško ožino brez pristojbin in blokad, Iran pa mora na tem območju v 30 dneh odstraniti vse mine. ZDA naj bi po drugi strani odpravile blokado iranskih pristanišč.

Del dogovora naj bi bila tudi zaveza Irana, da ne bo izvajal dejavnosti za pridobitev jedrskega orožja, ter kot prvo temo pogajanj v času novega 60-dnevnega premirja določa odstranitev nekaj sto kilogramov obogatenega urana iz Irana. V zameno so ZDA pristale na pogajanja o omilitvi sankcij in sprostitvi iranskih zamrznjenih sredstev. Poročanja Axiosa za zdaj ni potrdila ali zavrnila nobena stran.

15.20 Iranski vrhovni voditelj: ZDA in Izrael skušata destabilizirati Iran

Hamenej se od prevzema položaja v marcu še ni pojavil v javnosti. Foto: Reuters ZDA in Izrael skušata destabilizirati islamsko republiko, je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP danes sporočil iranski vrhovni voditelj, ajatola Modžtaba Hamenej. Iranska revolucionarna garda je medtem v luči novih ameriških napadov na Iran sporočila, da se bo v primeru nadaljevanja napadov odločno odzvala.

"Slepi načrt sovražnika je, da po vsiljeni vojni, gospodarskem pritisku ter političnem in propagandnem obleganju ustvari razdor, s čimer želi kompenzirati svoje vojaške poraze in naš narod spraviti na kolena," je dejal Hamenej, ki se od prevzema položaja v marcu še ni pojavil v javnosti. V sporočilu, ki so ga ob današnji obletnici ustanovitve iranskega parlamenta prebrali na državni televiziji, je ajatola pozval k enotnosti iranskega naroda.

Iranska revolucionarna garda je medtem danes v luči novih ameriških napadov na Iran sporočila, da se bo v primeru nadaljevanja napadov odločno odzvala.

9.50 ZDA napovedale sankcije proti iranski Upravi za Perzijski zaliv

Finančno ministrstvo ZDA je v sredo napovedalo sankcije proti Upravi za Perzijski zaliv, novi iranski agenciji, ki je pristojna za pobiranje pristojbin za plovbo skozi strateško Hormuško ožino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zadnji poskus iranske vojske, da izsiljuje svetovno pomorsko trgovino, dokazuje, da je (operacija) Ekonomski bes režim pahnila v obupno potrebo po denarju," je v izjavi dejal finančni minister Scott Bessent.

S sankcijami je ameriško ministrstvo zagrozilo tudi vsem, ki plačujejo te pristojbine, saj bi s tem "lahko podpirali iransko revolucionarno gardo in uporabljali njihove storitve".

"Ministrstvo za finance je iranskemu režimu odvzelo prihodke, namenjene za njegove oborožitvene programe, teroristične posrednike in jedrske ambicije," je dejal Bessent.

V izjavi piše, da je ZDA Teheranu uspelo preprečiti dostop do "desetin milijard dolarjev prihodkov".

Iran je sredi maja uradno napovedal ustanovitev organa za upravljanje Hormuške ožine, ki jo je od izbruha vojne praktično zaprl, in zdaj želi ladjam zaračunati za prehod skozi ožino.

Iranski vrhovni nacionalni varnostni svet je na svojem uradnem profilu na družbenem omrežju X delil objavo Uprave za Perzijski zaliv (PGSA), v kateri je zapisano, da bo ta zagotavljala "posodobitve v realnem času o operacijah v Hormuški ožini in najnovejšem dogajanju". Ob tem je objavila zemljevid, ki opredeljuje njeno regulativno pristojnost in označuje rdeče črte na obeh straneh Hormuške ožine, ki terjajo iransko dovoljenje za prehod.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei je v ponedeljek dejal, da bo Teheran še naprej upravljal promet skozi strateško pomembno Hormuško ožino, skozi katero prehaja 20 odstotkov svetovne nafte in zemeljskega plina, in vztrajal, da gre za pristojbine za navigacijske storitve.

9.08 Cene nafte ob novih napetostih na Bližnjem vzhodu navzgor

Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju okrepile. Trgovci s črnim zlatom skrbno spremljajo dogajanje na Bližnjem vzhodu, kjer so se danes zjutraj zgodili ameriški napadi na iranske cilje, sledili pa so povračilni ukrepi Irana.

Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena julija, je bilo treba zjutraj po evropskem času odšteti 91,37 dolarja, kar je 2,69 dolarja oz. 3,03 odstotka več kot v sredo. V Londonu so se julijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile za 2,58 dolarja oz. 2,74 odstotka na 96,87 dolarja za sod.

Nafta se je podražila, potem ko so ameriške sile danes zjutraj drugič ta teden napadle jug Irana. Tokrat naj bi šlo za napad na območju iranskega mesta Bandar Abas blizu Hormuške ožine oz. lokacijo, ki naj bi jo Američani videli kot grožnjo svojim silam in trgovinskemu prometu. Iranska revolucionarna garda je odgovorila z napadi na ameriško vojaško oporišče, katero, ni jasno, je pa kuvajtska vojska sporočila, da je morala njena zračna obramba ukrepati proti brezpilotnim letalnikom in raketam.

Državi se sicer pogajata o mirovnem sporazumu.

8.58 Iran v odgovor na ameriške napade nad vojaško oporišče ZDA

Iranska revolucionarna garda je z napadi na ameriško vojaško oporišče odgovorila na napade ZDA na jugu Irana. Pri tem sicer ni pojasnila, katero oporišče je napadla, kuvajtska vojska pa je davi sporočila, da je njena zračna obramba morala ukrepati proti brezpilotnim letalnikom in raketam. Kuvajt in ZDA sta iranski napad obsodila.

Garda je sporočila, da je ameriško letalsko bazo napadla, ker da so od tam izvirali napadi ameriških sil na lokacijo na obrobju iranskega mesta Bandar Abas, je poročala iranska radiotelevizija IRIB, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP. Generalštab oboroženih sil v Kuvajtu je na omrežju X potrdil, da je kuvajtska zračna obramba prestregla "sovražne cilje", pri čemer je odjeknilo več eksplozij. Podatkov o morebitni nastali škodi ali žrtvah doslej ni bilo.

Kuvajtsko ministrstvo za zunanje zadeve je pozneje v izjavi ostro obsodilo "kriminalne iranske napade" z droni in raketami. Po navedbah AFP jih je označilo za nevarno stopnjevanje napetosti.

Centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) pa je danes na družbenem omrežju X obsodilo iransko izstrelitev balistične rakete proti Kuvajtu, ki so jo uspešno prestregle kuvajtske sile. Hkrati je potrdilo posredovanje ameriške vojske na jugu Irana. "To očitno kršitev premirja je iranski režim izvedel ure potem, ko so iranske sile izstrelile pet bojnih dronov, ki so predstavljali grožnjo v Hormuški ožini in njeni okolici. Sile ZDA so vse drone uspešno prestregle in preprečile izstrelitev šestega z iranske kopenske nadzorne postaje," je zapisalo poveljstvo. Dodalo je, da ZDA in regionalni partnerji ostajajo "oprezni in premišljeni med nadaljnjim branjenjem naših sil in interesov pred neupravičeno iransko agresijo".

Iransko zunanje ministrstvo pa je v današnji izjavi sporočilo, da ostro obsoja ameriške kršitve premirja, poroča AFP.

Tiskovni predstavnik ministrstva Esmail Bagaei je ob tem dejal, da bo Iran "sprejel vse potrebne ukrepe za zaščito svoje nacionalne suverenosti". Obsodil je tudi "grozečo retoriko ameriških uradnikov proti Iranu in več državam v regiji", potem ko je predsednik ZDA Donald Trump v sredo zagrozil Omanu, rekoč da "se bodo morali obnašati, sicer jih bomo razstrelili".

Ameriška vojska ima v več državah v Perzijskem zalivu, tudi v Kuvajtu, vojaška oporišča. Ta so že bila tarča Teherana, potem ko so sile ZDA in Izraela 28. februarja napadle Iran. Med Washingtonom in Teheranom sicer velja začasna prekinitev ognja, med državama pa trenutno tečejo intenzivna diplomatska prizadevanja za sklenitev sporazuma, ki bi lahko privedel v dogovor o končanju vojne.

Kaže, da so se novi napadi med ZDA in Iranom začeli potem, ko so iranske sile streljale na štiri ladje, ki so poskušale prečkati Hormuško ožino, poroča IRIB. Prehod plovil skozi to plovno pot, pomembno za prevoz nafte in zemeljskega plina, je Teheran bistveno omejil po ameriško-izraelskih napadih.

"Štiri plovila so poskušala prečkati Hormuško ožino in v Perzijski zaliv vstopiti brez usklajevanja z varnostnimi silami," je IRIB objavila na Telegramu. Ladje naj bi bile najprej posvarjene, a ker opozorila niso upoštevale, so iranske sile proti njim izstrelile opozorilne strele, ki so jih prisilili k povratku, je dodala iranska televizija.

Američani so že v torek zjutraj napadli izstrelišča raket in iranske čolne, ki so skušali polagati mine, kot je sporočilo centralno poveljstvo ZDA. Tudi takrat so trdili, da premirje še vedno velja.

6.21 Ameriška vojska izvedla nove napade na Iran

Ameriške sile naj bi napadle vojaški objekt v pristanišču Bandar Abas, ob tem pa so sestrelile tudi štiri iranske drone.

V zgodnjih jutranjih urah je iranska tiskovna agencija Fars poročala, da so se vzhodno od Bandar Abasa slišale tri eksplozije, navaja CNN.

Neimenovani ameriški državni uradnik je za tiskovno agencijo AFP potrdil napad na zemeljsko kontrolno postajo v Bandar Abasu in sestrelitev štirih dronov. Napade je opredelil kot obrambne in namenjene ohranitvi premirja med ZDA in Iranom.

Američani so podobno že v torek zjutraj napadli izstrelišča raket in iranske čolne, ki so skušali polagati mine, je sporočilo centralno poveljstvo ZDA. Tudi takrat so trdili, da premirje še vedno velja.

Novice Evropa je tarča napadov s treh strani

Novice Zelenski obupano Trumpu: Prosim ...

Novice Ameriška vojska napadla cilje v Iranu, ta je zdaj udaril nazaj