Petek, 29. 5. 2026, 8.08
2 tedna, 6 dni
"Kar gledate, ni Afrika. Ni država tretjega sveta. To je Zadar. To je Hrvaška."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,46
Zadrski mestni svetnik Daniel Radeta (SDP) je objavil videoposnetek umazane vode, ki se izliva v morje skozi kanal Ričina pri Gaženici v Zadru. "Kar gledate, ni Afrika. Ni država tretjega sveta. To je Zadar. To je Hrvaška. To je Gaženica," so besede, s katerimi je odvratne prizore pospremil Radeta.
"Videoposnetek, ki ga danes objavljam, je bil posnet v torek v Gaženici, na mestu, kjer se konča potok Ričina. Smrad po odplakah se širi po celotnem območju, v reki pa pogosto najdejo živalska trupla in klavniške odpadke, ki prihajajo z nezakonitega odlagališča na Babindubu. In medtem ko nas prepričujejo, da je turizem naš najpomembnejši vir, hkrati dovolijo, da morje postaja naša greznica," je Radeta zapisal v objavi.
Zadar, Zadrska županija in celoten hrvaški Jadran po njegovih navedbah nimajo niti ene črpalne postaje za odpadne vode z ladij.
Radeta je, kot navaja, napisal amandma k državnemu proračunu, da bi Zadar končno dobil čistilno napravo, a je bil ta zavrnjen. "Zavrnjen, ker jim je vseeno. Ker o tem sploh ne razmišljajo. In potem se vsi sprašujejo, zakaj je morje iz leta v leto bolj onesnaženo. Vsi živimo od morja, neposredno ali posredno. Brez čistega morja ni turizma, ni ribolova, ni zdravja, ni prihodnosti," je jasen Radeta.
Kaj pravijo na mestni upravi?
Slobodna Dalmacija je od mestne uprave v torek prejela pojasnilo, zakaj je bil potok Ričina rjav. "Potekajo zaključna dela tretje faze obnove potoka Ričina. Gre za naravni zemeljski material, ki je zaradi teh del končal v potoku. Končanje del je predvideno do konca junija," so sporočili za omenjeni medij.
Podjetje Hrvaške vode je sicer že marca napovedalo dela za obnovo potoka Ričina skozi urbano območje Zadra. "Razširitev in posodobitev obstoječega vodotoka sta načrtovani v dolžini 3,1 kilometra. Cilj tega projekta je znatno povečanje zmogljivosti vodotoka, kar bo prispevalo k boljši zaščiti pred poplavami ter zagotovilo varnost občanov in premoženja na tem območju," so takrat navedli v Hrvaških vodah.
Zmogljivost vodotoka bodo povečali s sedanjih 20 na minimalno 57 kubičnih metrov na sekundo. Evropska unija financira velik del projekta, ki bo pomembno prispeval k varnosti in trajnostnemu razvoju mesta.
